| kolce | n (sg. N kolce, pl. A -a, -e) dem. od kolo; kotačić. B (s. v. rotella, rotula; kolce, kolo), J (s. v. rotula), P (s. v. horologium 962, index 963, veru automatum 957). Dva susedi: puž i rak (ali ako hočeš … prispodobiti dve kolce vu vurice) skupa dojduči obhağaju jeden zdenec. Šil 212. |
