f (sg. N kolibica, D -e, A -u, pl. G kolibic, L -ah) dem. od koliba; usp. kulibica.
1. kolibica, potleušica; usp. hutica. B (s. v. cucumerarium, ligellum, tuguriolum). Bude li si takaj i kolibicu delati moral? Rob I, 108. Terčkam mora se vu kolibicah … zobati davati. Danica (1847) 155.
2. čahura dudova prelca; usp. galeta1. Kak je vre četerto kožice slečeńe dokončano, tersiti se je potrebno prilične za predene kolibice iliti posteļe prepravļati. Morv 45.
3. korito. Tretji [duhi] ravno tak berzo načinili su vu zemļi vsakojačke zlevke i … iz oneh kipučeh kolibic napuńevali su vsaku šuplu rešku. Krizm raj 251.
