| komaj | adv. jedva; usp. koma1. B (s. v. difficile; hodim, jedvaj, komaj, sled … sled ki se komaj pozna), J (s. v. agre, duro, gusto, haesitabundus, jam, primoris, vix). Uzmi dušu moju [Bože] ka te komaj želi. Zrinski 48. Tužni zajec komaj diše. Pop 209. Komaj jen čas jesem bludil, v merzlom zraku sloboden. Rak pes 1. Gubiju im tenki se glasi, da komaj je čut litanije govorit. Domj kip 36. |
