m (sg. N križ, G -a, D -u, A križ, -a, V križ Gašp III, 574, L -u, -e Petret 208, I -om, -em, pl. N -i, G -ev, -ov Domj kraj 11, A -e, L -ih, I -i) lat. crux; križ; usp. krst.
1. predmet ili figura sastavljena od dva kraka koji se sijeku pod pravim kutom. H (s. v. ), B (s. v. stela 2. … piļ ali križ na križoputju pute razlučavajuči i kazajuči; kerst, križ), X (s. v. crux). Zatik z špagovinum na spodobu križa [mora se] vtverditi. Lal vod 56. Križ … das Kreutz. Krist anh 19.
2.
a. naprava od dviju ukrštenih greda za izvršenje smrtne kazne. H (s. v. k križu pribiti), B (s. v. affigo … pribiti k križu, crux, dierectus tisk. directus, gabalus, patibulatus, suffigo; križ, križu pribiam), J (s. v. crucifigo … k križu pripińam … križu pribiam, crux), P (s. v. crux 308). [On je] od Turčina kupļen, da bi na križ po turski z dvojverstnemi lanci bil okovan. Gašp III, 252. Ńega [je dal] kervoločni Nero na križ razpeti, tak da z glavum proti zemļi … je visel. Krist ap 5.
b. bibl. takva naprava na kojoj je Isus Krist bio razapet. Križ žmehki noseči na mesto Kalvarie [Ježuš osmean be]. Vram post A, 88. Gledela sem Gospona i sinka mojega na križu visečega. Habd zerc 17. Raspińa se na špotlivom križa drevu … Krištuš. Gašp IV, 791. Ov Božanski Sin i z smertjum je se boril i najkervoločneše muke i križe podnesel. Verh 7.
c. fig. teret; muka, nevolja, patnja. Križ to je to paska, skerb, delo, nevola, teškoča, vnogi teški betezi. Vram post A, 43. V sakomu človeku je Bog ńegov križ dal. Habd ad 1066. Vse ono kaj nam je teško, ter nas ovde trapi, more se križ ozavati. Mul pos 111. Ježuš osebujno nam je zapovedal … nositi križa svojega. Katek 119.
3. isto što raspelo. Nijedne [cirkve] ne naidemo … v ktere bi ne bil namalan kip Matere Božje … ali v nebo vzete, ali pod križem stoječe. Kušujuč raspelo ali križ [zadobi se] prostjeńe jedno leto. Mul zak 33.
4. predmet ili znak u obliku križa; usp. križac, križic, križič.
a. kao kršćanski simbol i predmet kulta. B (s. v. križ 2, križem vojska pozlamenuvana). Janko vojvoda z Kapištranom fratrom … proti caru turskomu … idosta i pobista cara z malu vojsku i ļudmi, križom su bili poznamenuvani. Vram kron 48. Zato gda rano … staneš, najperveļe verzi na te znameńe svetoga Križa. Kraj 59. Ov isti mali križ je redovniku navaden. Mul pos 92. Vide se vnogoverstni ļudi koji s. sakramente prijemļu … ali – najmenši križ … kakovo malo zametańe veliki nemir vu ńih i ogeń podiže. Verh 137.
b. kao oznaka za položaj u crkvenoj hijerarhiji: u svezi ~ biškupski. Jošče tomu dopusti [papa kraļu Štefanu] križ biškupski na persah nositi. Gašp III, 509.
c. kao nadgrobni kršćanski znak. Čuvar cirkve … skopa jamu i s. telo nuter položi, zverhu groba križ … postavļajuč. Gašp III, 26. Jeden les iz tverdoga dreva skup z križom … R 15. Limit 13. Mirno počivaju grobi, ni več ni križov na vsih. Domj kraj 11.
d. kao skupocjeni (zlatni)nakit. Dete mlado v rukah derži lep zlati križ. Citara 170. [Vladislav] pošļe ńemu zlati križ i poruči po dveh vlaškeh vladikah … da se prisiže na on križ da mu nikaj neče. Mikl izb 50.
e. odlikovanje, orden (najčešće za vojne zasluge).Vu [Red vojnički, Ordo Theresianus zvan] prijemļu se koi kaj osebujnoga vu boju iskažu. Razlučeni su po vekšem i menšem križu. Prid kron 71. Ńegve osebujne zaslužbe za domovinu deset križev odičuje. Danica (1842), 48.
5. kršćanski molitveni znak u obliku križa koji se izvodi desnom rukom. B (s. v. consigno 4). Potom toga teknemo se persti levoga te desnoga pleča, koterem tekańem zveršen križ činimo. Petret 246. Na početku i koncu molitve i vsakoga posla: ar je križ kakti pečat z kojum naša dela zapečačena bivaju Bogu vnogo dragša. Mul šk 109.
6. napisani znak u obliku križa, slova x.
a. koji nepismeni stavlja umjesto potpisa. Pokehdob … pisati ne zna postavil je križ … mesto podpisańa. VDA 2, 211. Ja pisati ne znajuči poleg mojega … imena znameńe križa … mojum rukum … postavļam. Prav pis 48.
b. kojim se poništava napisano slovo (tekst).B (s. v. cancello, decusso), J (s. v. cancello).
7. gomila križno naslaganih snopova. (18 do 20)žita. Kada morate križe delati od žitka, daste najlagodnejšu stran strni požeti, da vam iz jednoga križa komaj pol vagana zide. Brez diog 97.
8. (pl.)unakrsne letvice u košnici (pletari)koje učvršćuju saće, krsnice. Predi neg' se pčele na protuletje pustčaju, mora se podrezati vse černo tja do križev. Danica (1834) 31.
9. s prijedlozima na, po, v, u priloškoj službi v. nakriž, pokriž, vkriž.
10. crkv. u svezama Den s. križa, Izvišavańe s. križa, Izvireńe presvetoga križa, Izvišeńe s. križa, S. križa god, Zvišeńe s. križa isto što Križevo. Svetoga križa god … zapovedan be obderžati. Vram kron 28. September 14. S. križa zvišeńe. Kraj 38. Ļuctvo … delati slobodno more … na dan … Izvišeńa presvetoga križa. VDA 11, 242. V Meğimorju sejmi … na dan Izvišeńa s. križa. Horv kal-a 1839, 33; Našestje s. križa blagdan Našašća sv. križa. (3. V ). Majuš 3. S. križa našestje. Kraj 32. Našestje s križa …(3. V ). Mul hr XV. Križa našestje 3 maj. St kol (1866) 52.
11. izr. iti ~ na ~ a) ići uzduž i poprijeko, posvuda. Po celom kraļevstvu idu križ na križ šeregi i bande karlistinske. Nov horv 190 a; b) ići jedno preko drugoga, ispremiješano. Vse ide križ na križ; alles geht Kreutz, über quer, alles geht darunter und darüber. Krist anh 157; ~ -kraž/kraš a) nepravilno, krivo. Vezda je takaj doba nekoje kotrige podpirati da križ-kraž ne zrasteju. Danica (1841) 97; b) loše, naopako, kako ne treba. Ovdi kod nas vse na tuliko križ kraš ide, da ovdi zaderžavajuči se Europeanci … svojega živleńa segurni nisu. Nov horv 115; ~ na ~ a) unakrsno. Najzadńič [je] celi regiment križ na križ med sobum vojuval. Nov horv 316 a; b) po cijeloj površini, uzduž i poprijeko. Pri nas je lani bila tulika suša da … kukuruze su na poļu povehnule, a livade križ na križ zpucale. Danica 1842, 65; ~ (na kaj) postaviti odustati od čega, predati što zaboravu. Za denes anda križ na pečenku postaviti je moral. Rob I, 156; križa dostojen / vreden koji zaslužuje smrtnu kaznu. B (s. v. cruciarius; križa vreden); križem šentavańe proklinjanje. More biti poleg vsega toga opal si vu vekšu hudobu, kletve … šentavańa križem. Gašp IV, 819; na ~ unakrsno. Pervi drobiš povekšaj na križ z onem drobišem koji je iz računa izišel. Šil 49; na ~ postavļen prekrižen, izbrisan. B (s. v. prekrižen); na ~ razdelańe v. razdelańe; nositi križa svojega (strpljivo)podnositi teret/nevolje. Križa svoga ki rad nosi vse od boga lehko sprosi. Mal kal 15. Ježuš osebujno nam je zapovedal … nositi križa svojega. Katek 119; poteri te (ga …) s. križ! kletva, proklinjanje. O prokleti vrag! Poteri ga s. križ, on je vsa kriv! Gašp III, 574.
