f (sg. N kerv, kërv, karv, krv, G kervi, kërvi, karvi, krvi, D kervi, krvi, A kerv, krv, L kervi, kërvi, krvi, I kervjum, karvju, krvjum) krv; usp. krva.
1.
a. crvena tekućina koja žilama kola po cijelom organizmu (u ljudi i većine životinja)i vrši izmjenu tvari u stanicama. H (s. v. farba … kervi spodobna, kerv, kervi obilen), B (s. v. circumscarifico … kërv, combibo 4. … oltar popia ali kërv vleče vu se, cruor … kërv ka iz rane zhaja, cruor … kërv ka iz rane zhaja, condyloma … fuga ili stanovito natečeńe na riti kakti kakov mozol … negda okruglo i tvërdo negda nezgledajuče van … kervi vnogo spuščajuče i nemre se lehko zvračiti, cucurbita 2. … kupica … rog za pobirańe kërvi, cursus 3. … cureńe ili kapańe kervi iz nosa, dysenteria … griža t. j. gda zdola od človeka smrad i kerv ide z boljum, inundo … grabe razlevaju se kervjum, lividus, loligo … kalamar riba morska ka mesto kërvi vu sebe ima tintu, madefio, murex … riba morska ka mesto kervi farbu čerļenu ima, plethora … kërvi, rejicio … ishititi kerv, potus … kërv, sanguineus, sanguino, sanguis … slanovodena kërv, sicya … kupica … rog barberski za pobirańe kervi, stillans … kapļuči … kapļuči nož z kervjum, vinca … kervińak trava … stoti kerv vstavļa … vsigdar zelen t. j. vsigdar v letu i v zime zelena trava v na spodobu lavorike ima listje i razpreže se po zemļe na dugom; karv s uputom na kerv, kërv, kërvarim, kervarim se, kërvi pun, kupica … kërv, napitek), J (s. v. cruento, diuresis … razlučeńe vode iliti scaline od kervi vu bubrekeh, murex … puž ali riba morska iz koje kervi napravļa se skarlatna i karmažinska čerlena boja, sanguinaria, sanguis, sepia … černokervka … morska riba koja černu kerv bļujuč vodu kali i tak se ribičem skriva), X (s. v. sanguis … kerv). Atila … zadavi se svoju kervju v noči i vmre. Vram kron 26. Me serce boli, kerv po mene skače gore doli. Magd 81. Ptica … krv svoju zvrhu mladičev prolije. Bel prop 50. Oči mi se plaču, serce mi deršče kervi vu mene nestaje. Zagr I, 1. Kaple krvi u teļu mojem nije bilo. Popevke 201. Bi li človek imajuči kerv pokvarjenu čemera vzel, da zdravje nazad dobi? Verh 253. Barber: To [na tajneru pavučine] naj drže [Grof], da, kada ih porežem, taki za krv staviti gore postaviti budu mogli. Cepel 144. Karv, ta slana, kmetska, stubičanska karv, ta čarna, čerlena, vonjhava, gosta karv, zakaj curi ta gluha, masna, slepa, strahotno mlačna karv? Krl 73. fig. Vikala bude kerv težakov i drugih sirotic. Mulih prod 119.
b. fig. životna snaga, vitalnost, polet. Občuvana je čistoča od mladenca svetskoga, diaka vu školah, v Parizu varašu, bogatoga plemenitoga … kervi punoga, vsem priaznoga. Gašp IV, 543. Još v Horvateh ima kervi. Nit'ko slabi v prahu červi. Vukot pes 1.
2.
a. blisko krvno srodstvo; porodično porijeklo; rodbina. B (s. v. cognatio … rodbina po kërvi, cognatus … svoj po kërvi; roğak … roğak svoj po kervi). Gda činiš obeda ali večerju, ne zovi … ni znance ni kerv tvoju. Vram post B, 215. Krali mu se v rodu nahajaše, i v rodbinskoj kervi cesare mu znaše. Jurj 5. Laž i ļudomorstvo … i nečistoča tak je zemļu napunila, da kerv kervi grehšno se tika, rod z rodom se meša. Mulih prod 222. Vi ste kerv od ńihove kervi, telo od ńihovoga tela. Krist blag II, 142. Ti, mladosti vručešoj, lepšoj v sakom času krv otcov starih nam obnavljaš. Domj prov 11.
b. porijeklo (etničko, staleško i sl.).B (s. v. amplus … kërvi), P (s. v. ludi … opčinska i očivesta kazańa na kazališčih mučeńa svecev ali svetic ali kada se pred oči stavļa slavni koi čin kojega kraļa ali drugoga verla plemenite kervi kerščenika 236). Ova Božja službenica … kak se pristoi kraļevske kervi, opravļena … v cirkvu [je] … išla. Habd zerc 130. Iz takove plemenite … i najstareše kervi i pokoleńa preğov svojeh izhaja s. Udalrik. Gašp III, 44. K meni na obed pozoveš najprveše vu Rimu večnike i velikaše tak časti kak roda i krvi osebujne. Brez al 13. Med ovem ļudstvom je se nahağal jeden plemič, koj je iz glasovite kervi izhağal. Danica (1840) 79.
3.
a. isto što narava 2. B (s. v. ļubļen … mil … mile kervi). Mladenečke gizdosti i drugi je zrok rekši da mladenci i boļe su zažgane kervi. Habd ad 295. Vu Brabancie neki mladenec … pozabivši se iz sebe, iz kervi svoje, vu vse malovrednosti je se pustil. Fuč 351.
b. duša (o čovjekovom duhovnom i emotivnom životu).A tak bi štel da spiju za navek one reči, da v krv mi se zliju. Pav pop 37. fig. Sedemdesetsedem jezer karvi laje v meni. Krl 78.
4. muka. Ona zmožna vina koja se po flašah našeh prelevaju jesu suze, jesu pot i kerv drugeh. Krist blag II, 245.
5. u svezama črna ~ med. krv koja teče iz rane. P (s. v. cruor… kerv černa 84); debela / gusta / temna ~ gusta, jaka krv (u punokrvnih osoba).B (s. v. sanguis … debela ali temna kerv). Teškoča koja nekojem ļudem na snu dohağa … je od guste kervi. Mul pos 719; gńila / huda ~ gnoj. B (s. v. apossema), X (s. v. tabes … tabum); kozja ~ bot. kozja krv, orlovi nokti,Lonicera caprifolium. B (s. v. periclymenos); ~ pļuvati iskašljavati krv, biti bolestan od tuberkuloze. H (s. v. ki kerv pļuje); ~ prelevati / preļevati / prolevati ubijati (koga); klati. B (s. v. bellator … Kupe lehko je zpijati … teže kerv je prelevati, cadmea victoria … nesrečno obladańe vu kojem se z jedne i z druge stranke vnogo kërvi proleva, carnificina … gde se kerv preleva). Vnogo kervi … pravične prelevaju. Habd ad 1014. Moraš sinko veren biti, pravu veru raširiti ako kerv prelevajuč. Gašp III, 17. Zatreti hoče te takove g. Bog koji prelevaju nemilo kerv oneh ni kriveh ni dužneh kerščenikov. Zagr IV, 28. Ki kerv preleva je brat onomu ki težaku platču steguje. Danica (1839) 10; ~ prelejati / preleti / preliti / prolejati / proliti ubiti (koga), biti ubijen; usp. kri prelejati s. v. kri. B (s. v. profundo .… prelevam … razlevam … kerv za domovinu preleati). Vnogo kervi iz jedne i z druge strane preleano je. Vitez raf 103. Brurianci … više kervi svoje nego nepriatelske prolejali jesu. Prid kron 74. Vnogokrat pravadnu z mečem kerv prolejah. Magd 93. Dosta kervi letos se prelilo. Mal isp I, 15. Kada se pobiju obadvoje stranke, dost kervi proliju. Mal isp I, 13. Vrejuča z vseg tela mu krv je platila Francuzem vsu krv, ka pod ńim se prelila. Henr 197. Je kraļa, baš kraļa je desnica sama oveh nevoļneh pregańala jatu, krvi prelela tu više neg v ratu. Henr 194. Ježuš … kerv predragu na križu preleti je se dostojal. Evang XXVIII. I budete ńe pregańali … da dojde zverhu vas vsa pravična kerv koja je na zemļu prelejana. Ev 15; ~ pustiti / puščati omogućiti / omogućavati istjecanje krvi (obično kod punokrvnih osoba ); usp. kupice postavļati s. v. kupica1. H (s. v. kerv puščati žilu sekuč), B (s. v. sal 4. … šala nečlovečna … slepi biči … ki z rečmi bode … kerv ne pušča … zvan pošteńa mersko fučka, sanguis … pustiti kerv; kërvarim … kerv puščam kupice ali roge priklapļuč, kervarim se … kerv puščam sekuč žilu). Pervoga meseca ne dobro kervi puščati. Kal 2. Vu svetek vnogi … barberi podbrivaju ali kerv puščaju. Mul pos 919; krvi ishod / otekańe / otok / prelejańe / tečeńe isto što krvotočje. B (s. v. anastomosis … kërvi izhod t. j. gda se žila sama odpre ali pretergne, haemorrhoides … kervi otok zlateh žil, profusio … preleańe kervi, sanguinatio … kervareńe … kervi tečeńe), J (s. v. haemorrhoicus … kervi otok od zada terpeči). [Ferenca] je kervi odtekańe i zimlice strašno jahańe … bilo vsušilo. Mul zak 85. Jako prelevańe kervi tulike Ambroža zbantuje. Gašp IV, 620; krvi prelejańe / prelivańe / prolitje žrtvovanje. J (s. v. martyr … ki z preleańem kervi svoje istini prave vere svedočanstvo daje). Za teške muke i za prelivańe predrage kervi tvoje … smiluj se nad nami [Gospodine]. Zrin tov 48. Kervi svoje prolitja i propela ili križa svojega vekovečni spominak je … Ježuš postavil. Bel prop 71. Vse naše duge svoje bil bi včinil i nas vzel i vse z prelejańem predrage svoje kervi otcu Bogu splatil. Matak II, 362. Gospodine … za prelejańe predrage Kervi Tvoje … smiluj se nad nami. Mul hr 34; krvi prelejańe / prelevańe / prolevańe ubijanje, pokolj. J (s. v. incruentus … neokervaren … prez kervi prelevańa). Veliko je ovde bilo kervi človečanske prolevańe. Prid kron 70. Rasprestira se podrobno [Henrik Veliki] vu opisańu krvi prelejańa pripetevšega se na noč svet Bartola. Henr 187; puščańe krvi v. puščańe; mesečna ~, proļejańe krvi menstruacija. B (s. v. sanguis … mesečna kerv). Zadńe [divojke] … jesu koje … z proļejańem kervi svoje divojačtvo jesu odičile. Fuč 243; (z) krvjum oblejan v. oblejati.
6. izr. biti kaj / kao ~ i mleko lijepo, zdravo izgledati. Lep je, kaj kerv i mleko; er ist ausnehmend schön. Krist anh 146. Fernando: Kažite mi … što jest toj divojki došlo koja uvik kao kerv i mleko isto zdravje beše. Vukot kip 17; (biti) krvjum vtepen doživjeti moždani udar. B (s. v. obsoletus … sanguine kervjum vtepen).(biti) mile krvi (biti)umiljat, blag. B (s. v. ļubļen … mile kervi); biti/ imeti pune krvjum ruke, krvjum ruke zamazati počiniti zločin. Ne budem vas poslušal. Zakaj? … Ar su pune kervjum ruke vaše. Kraj 50. Rajši bi pogubiti istu domovinu … nego z kervjum kerščanskum ruke naše zamazati. Gašp II, 838; biti z krvi i mesa biti običan čovjek sa svim slabostima. Vsi smo z kervi i mesa; wir alle sind arme Menschen. Krist anh 185; dati / prelejati / proliti / proļejati (svoju) ~ žrtvovati se, dati život. Gda si [Barbara] telo na smert dala … rumenu kerv prelejala, tu si zmožnost zaiskala, da bi z grehov svoih stala. Mil vert 160. Ptica … pelikan kad vidi mladiče svoje mrtve … sama sebi kļunom prsi probije … i krv svoju zvrhu mladičev prolije. Bel prop 50. Neizbrojeni vitezi plemenitu svoju kerv prelejali jesu. Vitez raf 111. Ime ovo mučenike tek je objačilo da z veseļem žitek svoj skupa z kervjum proļeali jesu za ļubav zveličitela svojega. Gašp I, 143. Vse kaj su svetci činili … mora nas vputiti … da mi vsaki čas hotomce pripravni biti bi morali imetek … i kerv dati da ga ne pogubimo. Verh 23; do krvi jako, žestoko, popraćeno prolijevanjem krvi (o udaranju).B (s. v. verberatio … bičuvańe do kervi); hlepeti za človečanskum krvjum željeti čiju smrt. Človeka koi za človečanskum kervjum hlepi, nigdo mu na pomoč ne dohadja. Krist žit I, 336; krvi ~ a) punokrvan. Na ov pak beteg nagńeni jesu navlastito oni, koi su kervi puni i ńejni obilnosti podverženi. Lal vrač 83; b) životan, temperamentan. I stanovito čuda je vredno: da tak cvetuča občuvana je čistoča od mladenca svetskoga, diaka vu školah, v Parizu varašu, bogatoga, plemenitoga, običaja lepoga, kervi punoga, vsem priaznoga. Gašp IV, 543; ~ kipi (vu komu) biti razdražen, uzrujan. Kerhke su nature mladi ļudi, kerv kipi, telo zažiže … prilika ne manka, navlastito … v noči. Habd ad 564. Mi ki smo … mladi … friški i jaki, kojem na vsaku hudobu kerv kipi, na tuliko se posta boimo. Gašp IV, 290; ~ lokati (iz koga) izrabljivati (koga).Na takav način iz ļudih … kerv lokati i obogateti. Lovr pred 74; ~ prelejati / prelevati / prolejati / proliti ubiti / ubijati (koga).B (s. v. carnificina … gde se kerv preleva). Vnogokrat pravednu z mečem kerv prolejah. Magd 93. Vnogo kervi i z jedne i z druge strane preleano je. Vitez raf 103. Gospon odurjava … ruke koje prelevaju nedužnu kerv. Krist žit I, 267. Z veselem serdcem gledali su [roditeli] prevračańe noža aldovničkoga vu trepetajučeh črevih, prelevańe po oltaru kervi sinov i kčerih svojeh. Krist blag II, 262; ~ (za koga) točiti žrtvovati se (za koga).B (s. v. nedum … kerv bi za te točil, ne da bi ti peneze nezaveruval), J (s. v. martyr … ki z preleańem kervi svoje istini prave vere svedočanstvo daje); krvjum se oblejati zbog srama zacrvenjeti se od stida. B (s. v. confundo … kervjum se obleati zbog srama); preļejańe krvi oduzimanje života (komu), ubijanje (koga).Onda [vrag] prelomil mu [jednomu nepobožnomu] je vrat z preļeańem vse kervi ńegove. Fuč 19; lokańe krvi v. lokańe; oskruniti ruke krvjum ubiti (koga)pitje krvi v. pitje. B (s. v. commaculare … oskruniti ruke kervjum); platiti (kaj) svojum krvjum izgubiti život, biti ubijen kao žrtva. Kervjum tvojom [Ježuš] platil si za me otcu Bogu. Habd zerc 62. Turci … su [grad] z vnogum svojum kervjum … platili. Vitez raf 154; potuči se do krvi jako, žestoko se potući. Ńim [puntarskim mužima] se jesu redovniki … večniki i varaščani ğeğerno suprotstavili i do kervi potukli. Danica 99; poštena / pravična ~ pošten, ispravan čovjek. Vgrešil sem, predavši ali zdavši kerv pravičnu. Vram post A, 84. Ta tužba … be včińena … proti poštene kervi. Habd ad 207. Zagrešil jesem izdajuč kerv pravičnu. Mulih prod 46; prelejati (svoju) ~ v. dati svoju ~; vruča ~ (komu) v žilah kipi (biti)vatren, strastven. [On] potoke preskakuvati … more, koga se brada skodob hita, komu vruča kerv v žilah kipi. Habd ad 1141; vzeti (kaj) z vnogum krvjum postići što, osvojiti uz veliko krvoproliće. Cesarska vojska [je] Budin … z velikem trudom i z vnogum človečanskum kervjum čez dva meseca dni silnum rukum vzela. Vitez raf 214.
