| kučiski | adj. v. kučiški. |
| kučiški | adj. (sg. N m. kučiški, n. -o, f. -a, I f. -um, pl. I m. -emi) etim. v. kučiš; kočijaški; usp. kočijaški, kočiški. B (s. v. plaustrarius … kučiski tisk. kuchi∫zki, quadrigarius, rhedarius), P (s. v. bardocucullus 161, capsus rhedae 426, equus essedarius 446). Šesteri końi cepom vstanu … z biči i korbači kučiškemi živo vudreni. Gašp II, 550. Vu kazališčnoj … vulici … jesu za van dati … celi pervi trakt … z štalum [i] … kučiškum komaricum. OBZN 20. |
