| kužeļ | m (sg. N kužeļ, pl. N -i, A -žļe) vodeni vrtlog, vir; vrtlog, kovitlac. B (s. v. vorago; kužeļ). Mirneši Getulske bi čez kužļe išel i v jamu Mašilska oroslana prišel. Jurj 107. fig. To isto ja … reči morem, ako presvetoga … šakramentoma glubinu … premislim, u kojem su veliki … viraji, ter pogibelni i vihrovati kužeļi. Bel prop 94. |
