m (sg. N kukčec, G -a, pl. A -e, I -i) dem. od kukec; zool.
1. isto što kukec 1. B (s. v. myrmecoleon, pyrausta; ogńeni), J (s. v. curculio), P (s. v. buprestis … kukczecz 652). Morebiti i belopotne kukčece, tvoje goste … nohtmi tukel [bude]. Habd ad 1038. Ona buhe i nehasnovite kukčece ž ńih je otepala. Gašp IV, 410. Samo v šuplom drevu gdegde kukčec cvili. Št glas 3.
2. u svezi ogńeni ~ isto što kresnica usp. ivański kukec s. v. kukec 3. B (s. v. ogńeni).
