pron. (sg. N m. kulik, -i, n. -o, f. -a, G m. -oga, f. -e, A f. -u, L n. -om, f. -oj, I f. -um, pl. N m. -i, f. -e, D -em, A m. -e, n. -a, L -eh, I -emi) količinska pridjevska zamjenica: kolik.
1. ističe se velik intenzitet; u rječnicima i bez naznake smisla ili funkcije; usp. količjak, kolik, kuliček, kuliko. H (s. v. ), B (s. v. amphithetum … veliki pehar … nekoi preručni koršol ali kupa koja z obeju stran more stati ar pokrov skoro ima tulik kulika je sama, quotenni; kulik), J (s. v. quantus). Da meč ima do serca tebe, Maria, prebosti, kulika je tva žalost, o mati, daj mi da te žalostnim serdcem budem mogel miluvati. Mil vert 77. Zato kulika vrednost! Kulik spominek Bužana! Kerč najvr 7. Tva stoletja okolica, nosi cveta močnoga – kulikem si s ńim pomogla, broj – nutbroj, o kuliko!? Rak pes 2.
2. u svezama ~ god / goder koliki god. J (s. v. quotuscunque). Kulike god i od koga god budeš čul ńih hvale … budeš primoran [reči] ono kaj je negda kralica Šaba … rekla. Kempiš IV. Kade goder, med kulikemi goder gosti razgovarjam se, jednako mi se vidi kak da bi se sam spominal. Brez al 19. Kulika je goder ļubav koju Bog proti sebi samomu ima, tuliko je takaj merzeńe ńegovo proti grehu. Verh 65; ~ -tulik kolik-tolik, nekakav. Dobromu cesaru kulik-tulik mir zadobļen [be]. Habd ad 336.
