m (sg. NV kumek, G -a, pl. N -i) dem. od kum.
1. isto što kum 1. Kumek, der Gevatter, kumeka. Krist gram 14.
2. (u gradskom govoru)seljak; usp. kum 3. Zato vam, siromaški kumeki, vsakomu fl. sto prikažujem. Brez mat 69. I tak kumek s korpum i s piliči saki dan na našim vratima zvoni. Krl 25.
