| kupčec | m (sg. N kupčec, D -u, pl. -e) dem. od kup1; hrpica, gruda, humak, mali kup; skupina; usp. kupčič, kupec1. B (s. v. grumulus, tuber, tumulosus; kupčec). Ovak na suncu zgrejano listje ima se … vu kupčece po 60–80 listov spravļati. Duhan 34. Komaj si odehnuti i komaj se zdravoga zraka vžiti hoču od potle od kad sem ostavil velikoga ļudih kupa i k malomu se dobreh i tiheh kupčecu pridružil. Lovr ad 159. |
