f (sg. N kupičica, A -cu, I -um, pl. NA -e, G kupičic) dem. od kupica; čašica; usp. čašica, kupička. J (s. v. pocillum). Ja mu dam nekuliko kupičic tokajera ali bukovca. Pap 2 b. Kupičicu čerlenoga vina pridaj. Birl 170.
