| lačen | adj. (sg. N m. lačen, -čni, n. -o, f. -a, GA m. -oga, D m. -omu, pl. N m. -i, G m. -eh Gašp II, 438. IV, 700, -ih Jurj 68, D m. -em Vitez raf 196, -im Magd 13, A m. -e) gladan; usp. gladen, lačan. H (s. v. lačen sem), B (s. v. adesurio, esurio, inhio … ziam kot lačen vuk na kladu, lippio; gladen, gladen sem, lačen, lačen sem), J (s. v. esurio, famelicus). Ove … ako pustin lačne ali gladne … hočeju pomenkati, opešati ali obnemoči. Vram post A, 171. Gda [ļudi] lačni i žejni zaspe, vnogo krat seńaju, da obilno jedu i piu. Habd zerc 28. Eliaš niti more v černe lačen gore od glada vumreti. Citara 274. Moji ļudi, jeste li žeğni i lačni? Vukot gol 34. |
