| laž | f (sg. NA laž, GD -i, I -jum, pl. NA -i, G -i, -ih, D -em, L -ih, -eh, I -mi) neistina, laž; obmana, prijevara. B (s. v. calidus, confiteor … zpovedati … valuvati laž ali istinu … od kakvoga duguvańa, dorsiloquium, mendacium; laž, lažjum zamešen, nov), J (s. v. affaniae … norie … šale nevredne … bedaste reči … laži, calidus, mendacium, mendaciolum, patella … dostoja se zdelice pokrov … laž muža na ku je ves gotov), P (s. v. acruscator 293). Slišal sem kotera su proroci prorokujuči vu moje ime laži, himbe i kańbe. Vram post B, 21. Osma Božja zapoved laži prepoveda. Petret 224. Blaženi jeste koi terpite za me obšanosti, krive svedoke, laži i pregone. Citara 398. [Nepriatel] ne mara je li z istinum ali z lažjum zapeļa i prekani. Kempiš 150. Dijakima laži za istine tolmačim. Krl 27. |
