| labud | m (sg. N labud, GA -a, D -u, pl. N -i, G -ov) zool. labud,Cygnus; usp. kuf, labod, lebud1. H (s. v. ), B (s. v. acherontius … kruto star i sed človek … bel kod labud, cycnus, drenso, holor, olor; labud), J (s. v. cycnus, olorinus), P (s. v. cygnus 473). Jesi li lep ali lepa kak je pav ali labud i kak su lepe vnoge ptičice? Habd zerc 171. Meffret … s. Andraša apoštola ozava jednoga beloga labuda. Švag I, 2. Labud … s kem stareši … vugodneše popeva. Danica (1844) 55. |
