| ladvar | m (sg. N ladvar, G -a, D -u, pl. N -i, A -e) brodar; lađar; mornar; usp. brodar, ladjovozec. Kaj bi jednoga anglianskoga ladvara, genuti moglo vu mesto takovo jadriti. Rob II, 275. Sad kakti nevernike su ošpotali ladvare i ńim oštro zapovedali ladje v brodarnicu nazad odpeļati. Krizm osm 225. |
