adj. (sg. N m. lagek, lageg Matak II, 280, lahki, f. -a, G m. -oga, A n. -o, f. -u, -o Kov tisk 87, pl. N f. -e, A n. -a; komp. sg. N m. lagleši Noč viğ 52, lagši Šil 69, D n. lagļemu, A m. lagļi, n. lagleje, f. lagļu, pl. N n. lagša) lak, lagan.
1. isto što legek 1. J (s. v. facilis), P (s. v. mesopleoria 106). Nova napravlenja … ili su okornieša od pervih, ili su lagša. Perg 120. Odevajuč gole ki drhtahu v dvoru, lagleši bi put bil k nebeskomu stolu. Noč viğ 52. Kudi da slatka i lahka popevka gladila me roka je mevka. Kov tisk 113.
2. isto što legek 2. X (s. v. ago). Začeli su … vrata … hitati, noro štimajuči da barku hote lagļu vučiniti. Habd ad 874. Gledam lahko, belo pahuljico. Kov tisk 87. fig. Ide, [Maria], ali boļe rečeno leti, lahka i žmehka, obteršena prez terha, ide delit gracie. Šim sl 35.
3. isto što legek 4. Vernost je nagneńe na … lahko … veruvańe vsega … kaj nama g. Bog … veravati zapoveda. Mul šk 434. Naj ti da vila lahka krila. Domj sunc 12.
4. isto što legek 3. P (s. v. pocoenium, napitek … koi se … čini za lahku noč, 140).
5. u svezi lahka cena, lahku cenu, v lahku cenu jeftino; usp. lasen1 2. P (s. v. annonae laxitas 124). Dal bi mu ju v lahku cenu. Habd ad 875. Akoprem dika nebeska je sada za tak lahku cenu, vendar malo gdo za ńu mari. Fuč 387. Vu brodišču carigradskom ležiju vnogi … brodi … od kojih se nekoji čisto v lahku cenu prodaju. Nov horv 52 a.
