adj. (sg. N m. lagoden, -dni, n. -o, f. -a, L n. -om, I n. -em, pl. A n. -a, L n. -eh; komp. N m. lagodnei, G n. lagodnešega; superl. A f. najlagodnešu).
1.
a. loš; slab; slabe kakvoće; sirov; bezvrijedan; usp. lagoten, lahoten. B (s. v. auxilium, debilis … gingav … mlahav … slab … lagoden … lagodna … lagodno, mancus, parabilis, rudis, sequior, stomachus, vilis; vino). Zločesteše vino [on] pije, lagodneši kruh je. Habd ad 503. Natura pači se imeti novozmišļena i lepa, odurjava zločesta i lagodna. Kempiš 200. Kada morate križe delati od žitka, daste najlagodnešu stran strni požeti, da vam iz jednoga križa komaj pol vagana zide. Brez diog 97.
b. priprost, jednostavan; usp. priprost. B (s. v. s uputom na priprost).
c. prilagodljiv, popustljiv. P (s. v. judex pedaneus … sudec lagodni ili lahko vgodni … koi lahko drugoga sudca dopitańu pristaje … sudec na kratkom 261).
d. razmućen, razblažen, razvodnjen. B (s. v. dilutus, rudio, villum).
2. ugodan; topao; blag; umjeren. B (s. v. temperatus 1 … lagoden …razlagoden …rastvoren …lagodno vreme; leto). Iz vode vzetom … naj se na pomoč dojde z lagodnum iliti slabum toplinum. Pom 5. Pod lagodnem podnebjem (sub zona temperata) bivaju vu občinskem ļudi stareši nego pod vručem ali zimnem podnebjem. Danica (1849) 115.
