adv. (lahko, lëhko; komp. lagļe, lagle 8, lagše).
1. isto što lehko 1. B (s. v. aenigma … govoreńe potajno ili zakrito koje se lëhko nemre razmeti i taki pogoniti, allego, cesticillus, parabilis, promptus, talentum; lagahno s uputom na lahko), J (s. v. leviter), P (s. v. ancus 76, calami crena 346, equus desultorius 445, judex pedaneus … sudec lagodni ili lahko vgodni … koi lahko drugoga sudca dopitańu pristaje 261, masopleoria … prostorje meğ rebrom i rebrom za lagļe oddihavańe 106, vestis acupictae meander … zavoj ali zapletek na haļi našiti kojega nit pričetek … nit konca ni lahko moguče znajti 154). Lagļe [oni teškoču] preterpe znajuči ona prišestna ńim povedana biti. Vram post A, 128 a. Druge ne mogel zmisliti, nego ovu … ka se lahko prebaviti more. Habd ad 828. Ti … računaj kak se tebe lagļe vidi. Šil 22. Samo toga [nisem čul] … da se do gač … bi sleči moral; medtemtoga i ovo se lahko včiniti more. Brez mat 21.
2. isto što lehko 2. Igral [je on] v citaru, ter berže i lagle je ńemu bilo. Vram post A, 69 a. Ako to sada vučiniš, oh kak si lahko budeš čutil na sudńi dan. Fuč 130. Ak' je hladno … se napijem, je mi lagše. Kal-b (1809) 44. Tu ti je pokojni Hudmanič, Bog mu daj duši lahko, potkoval jednu babicu. Matoš vid 55.
3. bez teškoće. Petļarski su penezi, ktere ti lahko zakopane ali zabertvene čuvaš. Habd ad 478.
4. polagano; usp. lagahno. Keh (šmerkeļ) lahko [końu] iz nosa curi. Živinvrač 68.
5. u svezi lahko li lako je moguće. Ako li ponuğenje bude i toga i takvoga imienja sinove i kčere nešte k sebe odkupiti, ili bi ga lahko li što su kruto vbogi ne mogli odkupiti … mogu zopet v to imienje vlesti. Perg 63.
