| lajšta | f (sg. N lajšta, A -u, pl. N -e, I -ami) njem. Leiste; letvica; drveni porub, okvir; usp. lišta 1, ram, rama 1, ramuš, retka 4. B (s. v. impages … spońka ali skradńa lajšta kum se table spińaju … čavel zabit, jugamentum … vsa na spodobu jarma … na vagle štiri sklopļena kot lajšte … kameńe … rešetke obločne, regula 3 … rama … lajšta … v četvero vuglate rame deti). Potlam [je bogaboječi tišļar] prikazane kipe … z takvemi lajštami oblajštal da se ne bilo moči dosta prečuditi. Škv hasn 288. |
