adj. (sg. N m. lastovični, n. -o, f. -a) koji se odnosi na lastavicu (v. lastavica); usp. lastovičin, lastovičji, lastovički.
1. lastavičji. B (s. v. hirundineus; lastovični). Stuči lastovično gnezdo na drobno ter ga včini dobro zakipet vu vinu. Hiž kniž 205.
2. u svezi ~ kamen v. kamen.
