| leno | adv. od adj. len; bez volje za rad, lijeno, površno, nemarno; tromo, sporo, polako; usp. kesno, mudno, lotro, nepospešno. H (s. v. ), B (s. v. cesse 2, defunctorie, ignave, langvide … mlahavo … slabo … leno, segniter; leno), J (s. v. brachium 2, defunctorie, desideo … leno sedim … lenim se … dan v lenosti gubim, desidiose), X (s. v. remisse, segniter, socorditer). Za dušu se skerbimo kruto malo i leno. Mul šk 453. O, kak leno tečete, vi nesrečni vure hipi! Brez diog 134. |
