adj. (sg. N m. lep, -i, n. -o, f. -a, G m. -oga, n. -oga, -a, f. -e, A m. -oga, -a, lep, -i, n. -o, f. -u, V m. -i, f. -a, L m. -om, -em, n. -em, I m. -im, -em, n. -em, f. -um, pl. N m. -i, f. -e, G m. -ih, n. -eh, f. -ih, -eh, A m. -e, n. -a, -e, f. -e, L n. -eh, f. -ih, -eh, I n. -emi, f. -imi, -emi; komp. i superl. sg. Ń, m. lepši, lepļi, n. lepše, lepļe, f. lepša, lepļa, najlepša, G m. lepšega, A m. lepšega, n. najlepše, f. lepšu, najlepšu, V f. najlepša, L f. najlepšoj, najlepše, I m. najlepšem, pl. N m. najlepļi, f. lepše, najlepše, G m. lepšeh, A m. lepše, f. najlepļe, najlepše) usp. lip.
1. lijep, krasan. H (s. v. ), B (s. v. admodestus, allectus … lepemi darmi … rečmi slatkemi … mastnemi privlečen … dopeļan, amoenus … veseloga i lepoga pogleda … vugoden … vesel i ļubļen … ļubeziv, asvestinum … len komu ogeń nikaj ne škode … na tuliko da ručniki … rubci … stolńaki iz ńega napravļeni ako se zablate … zamažu etc. ter se vu ogeń polože … blato i ves smrad … truhe etc. izgore … a oni lepši i čisteji iz ogńa se … neg da bi prani bili iznemu prez vsake škode, bellus, bombycinum, concinnus, pulcher, tapes … lepi sagi; koń 39. … końz lepum spravum osedlan, krasan s uputom na lep, lep), J (s. v. bellus, caballus, Essekinum … Osek … lepi i glasoviti slovenski varaš … skupa i grad osebujne jakosti, formositas … lepa priličnost, formosus … prilično lep, pulchellus … lepoten … prilep … dosta lep, pulcher, rosa … roža … lepi cvet), X (s. v. decet, forma, lego, venustus). Abšolon lepi, Amon … sinove Davida krala [bili su]. Vram kron 8. Ove fele ļudi … ako lepu ženu ali divojku zapaze, kakti pastuhi proti ńe herzati začnu. Habd zerc 257. Z mlekom bi se vumivala da bi lepša bila. Popevke 189. Pariš … odpelal je sobum lepu Jelenu. Vitez raf 9. (u posl.)B (s. v. miseria … velika je nevoļa preveč lepomu biti).
2. koji se ugodno doživljava. B (s. v. ablactae aedes, ambrosius … dišeč i lepe duhe, bacchar … trava korena lepe duhe … lista okornoga … stebla na rede ili vugle koju nekoi rukavicum B. D. Mariae zovu kajti hasni kruto suproti čarańu i coprie, baptismus, caesaritus, canor, decorus, manna 2. … lepa duha ka iz mertveh tel ali grobov s. ļudih izhaja, sententia … 3. izgovor … acutae … concinnae sententiae … oštri … vludni ili lepi izgovori; farba, koń 39. … koń zvučen i lepe spodobe,lep, obličaj, pamet … dobra doklam pamet dojde dotlam lepa sreča projde), J (s. v. amoenus). Popevaše glasom dragim i lepim dičeči Boga. Vram post B, 20. [Adam] lepo se je … šetal, ptičic vsakojačkeh lep glas poslušajuč. Habd ad 93.
3. koji se cijeni, uvažava. H (s. v. hvaleńe lepo drugoga), B (s. v. allicefio … prizavam se … po lepeh i slatkeh rečeh, blanditia … dragomileńe … mileńe … lepe … masne i dragomilne reči, blanditiae … mileńa lepemi i mastnemi rečmi … militi se ali prilizavati lepemi rečmi, byssinus, censitor … 2. nadčudnik i mešter … školnikkoi pasku ima na lepa deržańa i dobre šege item opominańa i terjańa dohodkov, praefectus … šege ali lepoga deržańa mešter … brašnomešter … profuntski mešter … profundar; izebiram … 2. izebiram z kńig kaj je lepšega), J (s. v. conspicuus … verli … muder … lep … preštiman … šegav … versten … veruvan … vidļiv). Lepa pobožna … dela je činil. Habd zerc 5. Vaše lepe naredbe dvoru … otpreti hoču. Cepel 140.
4. snažan, jak. Ov kraļ v najlepše dobe buduči … zaručil be … Magdalenu. Habd ad 147. Četiri lepe końe je kupil, er hat vier schöne Pferde gekauft. Krist gram 152.
5. vrijedan, koristan, unosan. Oni imaju na leto pet jezer [forinti] … dobička, to je vera lepa služba. Brez diog 91.
6. kvalitetan, ukusan. J (s. v. halosanthus … najboļa i najlepša sol). Z belem lepem kruhom hoču te hraniti. Magd 46. Hodi vezda i skrbi da vsa najlepša k stolu pripravļena budu. Velikov 100. Imel sem denes lepi falat govedine. Krist gram 15.
7. koji je dobro izgrađen, pogodan za upotrebu. B (s. v. cavaedium … dvor okolu obzidan ali obgrajen lepemi ganki na opčinsko uživańe … okolišče, situs … varaš vu lepe postave i prilike), J (s. v. monile 2. … kantar … viseči na końskem vratu kinč … lepa końska sprava). Troja lepa na ništar … dojde. Vram kron 7. Putuje se po lepem i gladkem putu. Krist blag II, 467.
8. ugodan, vedar (o vremenu).J (s. v. apricitas). Lepo je nebo, žarko je sunce. Habd ad 2. Marše … ako lepa noč je, takaj kroz celu noč na … paši deržati se mora. Živinvrač 141. Denes je lepi dan, heute ist ein schöner Tag. Krist anh 189.
9. u svezama (pl.)lepe znanosti, lepi navuki poznavanje umijeća govorničke i pjesničke vještine. Predstavna znańa z lepogovorlivostjum i pesmoznanstvom zoveju se lepe znanosti. Čt kn 125. [Bil je] lepšeh navukov … mešter. Domj prov 129; lepo govoreńe govorništvo, oratorstvo. B (s. v. classis 4, rhetor … leposlovëc … navučitel lepoga govoreńa … navučitel leposlovke, rhetorica … leposlovka … znanost lepoga govoreńa, rhetorice … leposlovno … poleg znanosti lepoga govoreńa, rhetoricus … leposlovni … k lepomu govoreńu slišajuči); lepa metica bot. gorska metvica,Calamintha officinalis. P (s. v. calamintha 595); lepe reči v. reč.
10. izr. z lepa, z lepoga u dobroj namjeri, obazrivo. Z lepa nagovarjal i obetal sem mu. Lovr ker 83. [Ja] bi z lepoga ńoj bil rekel. Lovr ker 74; lepoga (kaj) činiti uljepšavati, urešavati. B (s. v. decoro).
