adj. (sg. N m. lesičji, A f. -u, pl. G n. -eh).
1. koji se odnosi na lesica1 1; lisičji; usp. lesiči. Bila je oblečena vu kožuhu iz kerznih lesičjeh. Zagr IV, 374. Da lesica mladinu ne bude napastuvala, kada sedi živadće na jajcih, podverzi lesičji rep … mladini. St kol (1866) 153. fig. To je lesičji sin. Gaj posl 2, 9.
2. u svezi lesičji rep bot. v. rep.
