n (sg. N leteńe, I -em) gl. im. od leteti; isto što letańe. B (s. v. leteńe s uputom na letańe), J (s. v. volatus). Kakti … ptica [gizdost je] koja po zraku leti … i ńega z silnem leteńem na dvoje seče i odleti kreļuti gibajuč. St kol (1866) 186.
