impf. (inf. leteti; prez. sg. 1. letim, 3. -i, pl. 1. -emo Gašp II, 449, -imo Danica 1843, 77, 3. -e, -iju; pridj. akt. sg. m. letel, pl. m. -i; ptc. prez. sg. N m. letuči leteči, n. leteče, f. letuča, leteča, G f. -e, A f. -u, I f. -um, pl. G m. -ih, A f. -e, I f. -emi; pril. prez. leteč).
1.
a. isto što letati 1. a. H (s. v. leteč, letim), B (s. v. circumvolo, convolo, involo, praepes, praetervolo, praevolo, proclivis, proptervolo, tardivolus … kesno leteči … leteča … leteče, volo; lečem,, leteč, letim, letuči … letuča … letuče), J (s. v. advolo … k komu letim, altivolus … visoko leteči, convolo … skup letim … doletavam … priletam, devolo, revolo, transvolo, volatilis … letuči … leteti moguč … leteči, volo), P (s. v. turundae 143), X (s. v. volo). Zahman ptica leti v zrak. Fuč 427. Štroki kad odhağaju tak lete od rana do večera. Danica (1840) 46. Velika … vnožina letečih rib podignula se je zverhu vode. Rob 1, 49. Se horvacke vrane od Siska do Lublane letiju na gozbu na lenđelske katane. Krl 83.
b. isto što letati 1. b. B (s. v. tigris … zver kruto ļuta i berza kot letuča strela). Od strili leteče po dnevu [Gospod, oslobodi me]. Zrin tov 200. Brunčalo je od vseh stran po zraku kameńe leteče. Gašp IV, 780. Vidim leteču kńigu. Krist blag II, 105.
c. isto što letati 1. d. Suprot oblaku podignu [se copernice] i z vragom lete. VZA 5, 1. I dobro je [trejti tolvaj] v pamet vzel kak je angel letel. Fuč 67.
2.
a. isto što letati 2. a. Gda su końi z koli leteli gizdavi. Jurj 136. Lağa nigdar zadosta berzo ne mogla leteti. Rob I, 43. Sich auf das schnellste fortbewegen, hiteti … leteti. Krist anh 125.
b. isto što letati 2. c. Na końu jašuč po mostu … z końem [je] vu vodu opal, ter dole leteč je svoje navadne reči rekel: vrag vzemi vsa. Mul pos 475.
3. navirati (o riječima).Priproste, nezrele z vust reči leteti … hotete. Magd 78.
