n (sg. N leto, G -a, DL -u, A -o, I -om, pl. N -a, G let, -ih, D -m, A -a, -i, L -eh, -ah, -ih, -mih, I -mi; du. G -e, A -i).
1. godišnje doba (od 21. VI. do 22. IX. ), ljeto. H (s. v. ), B (s. v. aestas … leto ili letni dnevi koi počińaju se od 21. sušca meseca i terpe do 23. malomešńaka … tj. pol leta vreme koje se zime protipolaže … nekoi samo četerti del leta razmevaju t. j. tri mesece vu kojeh je vručina vekšna, aestiva 3. … vele se mesta vu kojeh čez leto i čez zimu soldati prebivaju, annona … letina tj. vse kaj ono leto prirodi, aura 4. … priazen … ļubav … ali pomoč kajti vu letu gda vetrek puhne vidi se da ļudem vručem i toplem priazen … kaže i čini, baucalis, calor, canon 2. … stanovit dohodëk od žitka kojega je Egiptom … Africa i Sicilia puku rimskomu vsako leto ili godišče davala, patria, tempus … četiri leta dobe … protuletje …leto … jesen … zima … kvatre, vinca … kervińak trava … stoti kerv vstavļa … vsigdar zelen t. j. vsigdar v letu i v zime zelena trava v na spodobu lavorike ima listje i razpreže se po zemļe na dugom; leto, ļubčec, na početku … leta … protuletja,nadoplečje), J (s. v. aestas), P (s. v. anni partes 63), X (s. v. aequus). Figovo drevo i vsaka dreva gda vre daju od sebe sada, to videvši, sami … morete znati da je blizu leto. Vram post A, 5. Godišče ima … protuletje, leto, jesen i zima. Zrin tov LII. Takovem načinom čez leta vu zveršeni jakosti [flaše] čuvati se moreju. Lal vod 58. Leto velimo kada najdugši dnevi, najkrajše noći jesu. St kol (1866) 78.
2. poljoprivredna godina; ono što zemlja daje, rađa preko godine; ljetina. B (s. v. locuples, panifer; leto). Ako jim kaj človek delati da, komaj čez frtaļ leta od ńih dobi. Brez diog 132.
3. vrijeme za koje Zemlja jedanput obiđe oko Sunca, astronomska)godina.
a. vrijeme od 12 mjeseci. H (s. v. dan najdukši v letu, dan najkraiši v letu, leto), B (s. v. abanniti, aequinoctium … jednak den z nočjum i dvakrat čez leto biva: na protuletje na den 21. martiuša ili marca … sudeca tj. vu gregurščaku mesecu … drugoč … vu jeseni tretji den po S. Mateu Apoštolu i Evang. 23. septembra ili malomešńaka ali miholščaka, agna … samica ovčica jednoga leta, angaria … kvaterni posti od kojeh se broje deli leta, annales, annatim, anniversalis, anniversarie, annus, census, centesimus, exoriens … izhajajuči …izhodno leto, mars, medius, missa, sabbathicus … sobotni … mirodnevni … mirodnevna … mirodnevno … k dnevu počinka slišajući … sobotno ili počinka leto … pri Židoveh je bilo sedmo … tj. osloboğeńa ili od službe odpuščeńa leto … put sobotni, sarculo … zasadi … cepi na dve lete moraju se obrezati ili osnažiti, solemnis … navadno v letu slavni … svetečni … godni … svetečni dan, solemnitas … navadna v letu slava … navadno v letu obslužavańe, solemniter … navadno v letu slavno … po svetečno … po navadnom v letu obslužavańe; lani, leto, navadna v letu slava, ńiva … ńiva na protuletje zorana … na jesen poseana …… kakti i ńiva jedno ali dve lete neposeana), J (s. v. aera … početek vremena od koga se leta broje, annotinus … samo jedno leto terpeči, annuatim, insignio … po vojske razbojeh leto glasovito vučiniti, jubilaeum 2. … sveto leto … godišče … obilno proščeńe z sebujnemi miloščami nakinčeno, novalis … zemļa ali ral za dojduče leto zprašena iliti zorana koja se istom vsako drugo leto seje, provisus … zemeļskoga sada za jedno celo leto priprava), P (s. v. aera 63, biennium 64, commentarius 337 … kniga rukopisna ali takaj štampana u koi je ali imenik od česa nareden ali kratko popisańe stvarih čtenih … čujenih … videnih etc, ali ovih istih razlagańe i tomačeńe ali su za to poznamenovana da se more človek lasneje iz ńih spametovati … ali si gdo popiše kaj je vsaki dan … tjeden … mesec … leto činil ali kaj mu je činiti, multitia … dodavki odeče ženske …kakovu odeču pred nekulikemi leti … gospe nemške jesu nosile nose 174). To leto tri muževe pri Abrahamu bili su v gosteh ali na stanu. Vram kron 5. Zakaj nedeļne dni i druge svetke svetimo čez leto? Petret 263. Od ńega [Januša] imenuvan je pervi mesec leta Januariuš. Vitez raf 7. Vreme od početka sveta poleg božanske naredbe deļi se na dneve, tjedne i leta. Ev II.
b. uz broj: godina u kronološkom redu. B (s. v. jubilaeum, pecten). Ta moj list jest dan meseca apriliša 16. dan a let našega odkupleńa 1599. Listine (Legrad)311. Vmerl je … ov človek gda se je pisalo … jezero četiri što dvaiseti i četerto leto. Habd zerc 331. Leta 1248. vu francuskom orsagu imali su duhovni pastiri spravišče. Mul pos 14. Adalbert je bil rodjen vu česki zemļi leto 956. Krist žit I, 22.
4. vrijeme, period od nekoliko (određenog broja)godina. H (s. v. dve lete), B (s. v. abannatio tisk. abanatio … proscriptio jednoga leta, abhinc, barrus … slon kajti naslonivši na drevo spi i počiva … od vse živine i zverja zemelskoga je najvekši … zuba dva ili boļe roge ima … koi se diački ebur ili ebor … eboris … zovu … dve lete samica nosi i samo jednoč rodi i žive 300 let, biennis, biennium, commentariensis … kratko spisavańe vnogeh let činov, dego … vsa leta prebivati vu pokoju, dieteris, ignavus … len … leta manguvańa, lugeo, lustrum, mercatus, octaeteris, olympias, premo, progressio, propago, septennium … vreme sedmeh let, septuagenarius … sedemdesetoletni … sedemdeset let imajuči, temperies … prilika leta, tempo; leto, pamet … pamet z nikem se ne raja neg tisk. nec časom i z leti dohaja, riba … polanda riba morska ili tuńa jednoga leta, sedmeh let vreme), J (s. v. abhinc … pred petnajstemi letmi, biennium, chronicon … kniga letnoga ali več let pripečeńa … vnogeh let boli, pervenio … sedemdesetoga se leta ali godišča doživeti, septennis … sedmoletni … sedmak … sedem let imajuči, septennium … sedmeroletje … vreme sedem let … sedem godišč), P (s. v. annales … prigode po godiščah ili letah zpisane ali popisane … hištorie več let od leta do leta popisane 333), X (s. v. annus). Vojuvańe deset let trojansko ovo vreme be. Vram kron A, 7. Neki, kteri su vnogo let pobožno živeli, potle pak postali su kruto nepobožni. Habd zerc 5. Tebe se včera vidi kaj se vre pred nekulikemi leti je zgodilo. Brez al 35. Pred nekulikemi letmi na samu Vuzmenu nedeļu v cirkvi vu onoj stiski vkral mi je bil negdo zlatnu vuricu moju z žepa. Lovr ker 80. Za sto let ni mesa, ni čavla ni lesa. Krl 30.
5. u (pl.)(najčešće uz broj)čovjekova, životna dob, uzrast; godine. H (s. v. deset let star, deseteh let vojska, devet let star, devetdeset let star), B (s. v. adolescentia,, dultus, aequevus, annilis, coaetaneus, desertum … vu mladeh još letah bežeči v puščinu odišel si, juventus, majorennis, minus, minorennis, miro, nestorea aetas, perduco; leto), P (s. v. toga praetexta … haļa široka kakti gori toga imenuvana, ali po samom kraju okolo i okolo škarlanim trakom obtočena odeča plemenitoga roda dečakov do četirinajstoga leta spuńenoga i dekličev kakti takaj nekoih rimskih poglavarov i čast majnšu obnašajučih 166). K tomu 12 let staroga, jedini kinč serca svojega, zgubila je [Maria] Ježuša. Habd zerc 16. Da bi pako [s. Bernard] k letam mladenca dohajal, mati ńegova iz ovega premine sveta. Gašp III, 521. Kaj štimate kuliko ja let imam. Brez mat 18.
6. u svezama dečinska / detinska leta djetinjstvo. B (s. v. puellaris; leto). Prerana smert vu detinskeh letah od svojeh ļubleneh starešeh razluči Marka. Gašp III, 19; dobro / rodno ~ rodna godina. Teški glad od nas odnosi i leto dobro nam sprosi. Citara 75; gladno / hudo / zlo ~ loša, nerodna godina. Brati nihovi … vu zlom i gladnom letu ostavili su otca imańe. VZA 1, 202. Jožef … sedem rodneh i tuliko hudeh let je nazvestil. Gašp II, 260. Vaš žitek [je] zbog zlog leta … jako lulčen. Brez diog 96; julijansko / julijuševo ~ julijanska godina (prema julijanskom kalendaru, u upotrebi u pravoslavnoj crkvi).Juliuševo leto od cesara Juliuša nareğeno, drugač: starinskoga kalendara leto, je vreme od 365 dnevov. St kol (1819) 3; leta mudra zrelo doba života. B (s. v. leto … leta mudra … sapientiae anni); leto dan v. dan; mlada leta mladost. B (s. v. juventus). Vu mladeh letah … [on] več dnevov zderži se od prijemańa s. oltarskoga šakramenta. Gašp III, 117; Mlado / Novo ~ blagdan Nova godina. (1. siječnja).H (s. v. dar Novoga leta), B (s. v. agricola, apophoreta … vezda mogu se zvati dnevi oni koje kerščeniki med sobum na Božič i Mlado leto navadni su si davati … božičnice; leto). Na Mlado ali Novo leto. Vram post A, 27. Presvitlomu gospodinu grofu … svoju poniznu službu preporuča … Magdalenič, želeči od … Boga na to Mlado leto vsako dobro zdravje. Magd 3. Zbučili su se Seńani i prebili kaštel … pravo na Mladoga leta dan. Vitez raf 180. Januar. Mlado leto. St kol (1866) 26; občinsko / svetsko / varaško ~ građanska godina koja počinje 1. siječnja i svršava 31. prosinca. Varaško ali občinsko i svetsko leto ili za obavļańe poslov varaškosvetskeh potrebno je a) Juliuševo i b) Gregurovo. St kol (1819) 3; prestupno ~ prijestupna godina (366 dana).B (s. v. leto). Vsako četerto leto je bišekstilis … leto prestupno. Mil vert XIX. Vsako četerto leto imenuje se … prestupno leto. Evang 4. Zato ono četerto leto 366 dnevov broji i zove se prestupno. St kol (1819) 3; pri letih u godinama, postariji. To je jeden človek vre pri letih. Dem gaju 48; spoznańe vnogeh let životno iskustvo. Ne znam je li ńe spoznańe vnogeh let ali razum boļe vodi. Velikov 82; stara leta starost. B (s. v. leto). Vu stareh letah … [poganin i s. Apolonin] i pri vseh velikoga preštimańa devicu popali jesu. Gašp I, 607; sunčeno ~ sunčana godina (traje otprilike četvrt dana dulje nego građanska godina).B (s. v. ). Sunčeno leto je vreme vu kojem sunce pasa ili kolobara nebeskoga čez 12 znamenih od nas na Zemļi stanujučeh obiti vidi se doklam nazad na svoje mesto dojde. St kol (1819) 2; sveto ~ crkv. sveta godina. B (s. v. ). Sv. otec Papa vu Rimu z velikum nakinčenostjum odperl je sveta vrata za jubileum svetoga leta. Prid kron 32; velika leta duboka starost. Gdo ti e ta velika leta, to dugo vreme živļeńa obečal? Habd ad 494; pun let / vnogeh let vrsten isto što star. B (s. v. annilis … priletni … priletna … priletno … t. j. vnogeh let versten … star; leto … vnogeh let … versten … vremenit … pun let); za letom stalno, neprekidno. I tak [vrag] leto za letom obeče doklam i človeka ne prekani. Fuč 76; zvezdoznansko ~ siderična godina (vrijeme ophoda Zemlje oko Sunca).Zvezdoznansko leto je a) sunčeno i b) mesečno. St kol (1819) 2.
7. izr. babje ~ topli jesenji dani. Povrača se još toplina kaj zovemo babje leto. Kal 46. Z babjeg leta vu sparine dozrelo bu slatke vine. Krl 108; ne videti (koga) več sto vlaškeh let koga dugo ne vidjeti. Nisam te več sto vlaškeh let videl; ich habe dich schon eine halbe Ewigkeit nicht gesehen. Krist anh 177; za pet let Boži! u psovci - eufemistično umjesto:za pet ran Božji(h)! Za pet let Boži, to pak ova pasja taca veli da ni vnogo! Fricek 18.
