n (sg. NA lice, G -a, DL -u, -i, I -em, -om, pl. N -a, G lic, A -a, L -ah, I -mi) lice.
1.
a. anat. prednja strana glave u čovjeka, lice. H (s. v. farba, lice), B (s. v. cadaverosus, capillus … raspustiti zverhu lica lasi, capronae, carpo, cernuo 2. … naklańam se … prigibļem se i na ruke licem naslańam se k zemļe, cernuus, circumflue, cossus … 3. fuge i natečeńa po licu, cubo, facies, gutta, incresco, liveo, maculosus, maxilla, metoscopus, roseus … rožnofarben … rožne farbe … rožnoga lica, rubriceta …čerļena farba …čerļenilo kem žene lica farbaju, tectorium 2. … fajta lica ženskoga; fajta … tj. farba ili rumenilo kojem žene lica mažu da beleje i rumeneje postanu, lice, narugańe), J (s. v. vultus), P (s. v. arcus balistanus … luk železni ali ocelni iz kojega se more kakti iz puške k licu pritišńenim zmeriti 353, peripuneumonia … zažarjeńe plučih z težkim dihańem i rumenostjum lica 203). Ima [se] licem prot suncu obernuti. Perg 22. Dosta dugo mu je natečeno i modro lice bilo od udarca. Habd ad 587. Rastrgane lasi, zdrapana lica z suhem gledel si pogledom. Brez al 39. Gesicht (das Angesicht) lice. Krist anh 106. Nad žveplenim ognom zmučeno lice jedne reš spečene copernice. Krl 11.
b. obraz. B (s. v. bucca, buccae, cohumido, conspectus, gnathos, macticus, mala; lice), P (s. v. bucco 112, gena 95). Zelucu daj vinca, ali kruto dobroga, da ti se vužgu lica. Kal 12. Ova moja rumena lica, ove moje lepe oči budu morale segniti? Zagr I, 500. Ja ne morem nuter gledati, ja bi leztor videla kak mi moja lica čerleniju se. Lovr rodb 44.
2. izraz, raspoloženje koje se ogleda na licu. O preodičena mati Božja! dopusti nam da i mi … tvojega dragoga sinka vu milostivnom proti nam i veselom licu vidimo. Nadaž 56. Z očih našeh zvirajuče suze naj obleju turobno lice. Gašp I, 804. Nigdar se ne smete podstupiti hudo lice roditelom vašem kazati. Krist blag II, 142.
3.
a. prava, gornja strana. B (s. v. haļa 15, lice … imenujuče vsake stvari gorńa stran), P (s. v. vestis undulata … haļa na vaļe vodene tkana ili koja se ruńi i lice premeńa kakti voda od vetrov etc. geńena 158, color xerampelinus … farba beloriğa ali lica listja tersovoga kada vu jeseni jur posebe ali od zrelosti opuzne 911). Kopita lice mora biti glatko. Živinvrač 2.
b. u svezi nuterńe / znutrešne ~ unutarnja strana. Vu znutrešnem licu vustnic srama jesu dve van spučene kakti male vustnice koje zoveju se Nymphe. Lal pupk 26. Gubec [govedu] znutra, nosnice i nuterńe lice trepavic požute. Živinvrač 125.
4. oblik; izgled. B (s. v. aes 2 … jamļe se za vsaku rudu koja je žute ili čerlene farbe ali lica kakti brunc … kufer, aurichalcum … zlato medo … medo zlatoga lica … medo žuto, ceca, cera … lice … obličaj … prilika, multiformis, species; kip … prilika … obraz … lice … obličaj), J (s. v. aequiformis, cathmaea terra … zemļa koja se na medo obrača da postane auricalcum … zlatoga lica medo, duco … tvomu čudim se čineńu kak poroğen od Božice vu tak strašnom pripečeńu tve snu dati moreš lice, omniformis, triformis), P (s. v. vestis undulata 158).
5. boja. B (s. v. aes, amaranthus, amphitane, apyrotos, asphilates, atizöe, aurichalcum, caltha, chrysomela, cineraceus, citrinus, color, colorius; farba), J (s. v. aquilus, color, epicrocum). Bili su šatori … svetloga i kakti violičnoga lica. Habd ad 888.
6. stranica u knjizi. B (s. v. pagina … plahtica papera ili plahtice kńižne pervo ali zadńe lice … list papera; lice … kńige plahtica pagina). Falinge štampe vu oveh knigah spazene ovak popravi: lice, verst, trak iliti linia, namesto. Kempiš (naslov).
7. izr. dojti / (po)staviti pred ~ (i / ali obraz) doći pred koga, predstaviti (što).B (s. v. praesentia, praesento). Jaz, Pavel diak Vrančič … i ostali prisežniki … na znańe dajemo vsem … pred koterih obraz ali lice dojde ov naš otvoreni list. Listine (Međumurje)306. O Ježuše … jesi pripravil i prestrl stol pred licem i obrazom mojim. Bel prop 45. Prosim te da me tam včiniš za tobum zapeļati i pred lice tvoje staviti. Gašp II, 557. Ja … pripraven jesem … pred lice Božje dojti. Verh 257; licem k licu, licem u ~, od lica do lica neposredno, jedan prema drugom. B (s. v. licem k licu). Posudi mi … sina tvoga da budem tebe ž nim … licem u lice čisto mogel viditi. Zrin tov 95. Zato govoril je š ńim [Mojžešom] gospodin Bog … od lica do lica. Gašp IV, 614. Kakova anda sreča bude, ńega celu vekivečnost od lica do lica videti i ladati. Verh 431; ~ zemļe površina zemlje. Podaj vode … da se zaleje lice zemļe. Kempiš 139; na ~ na prednju stranu, sprijeda. B (s. v. cernuus); na lice (koga) hvaliti hvaliti koga u njegovoj prisutnosti. B (s. v. coram); na licu zemļe na mjestu događaja; na mjestu o kojemu je riječ. Na licu zemļe mora biti takovo občinsko posvedočenie. Perg 140. Pinezi dani su na imańa licu zemļe kadi se vsi imańa volniki pokloniše ranički tri. VZA 1, 202. Ti … mene … peļaj k onomu hrastu da ja na licu zemļe po svedočanstvu hrasta stvar ovu presuditi morem. Horv kal-b (1822) 42; nebesko ~ nebeski svod. B (s. v. lomentum); obernuti / odvernuti / odvračati (od koga) ~ ne osvrnuti se na koga, biti mu nesklon. B (s. v. adversus). Odverni lice tvoje od žene nakinčeno i ne razgledavaj obraza ļudckoga, ar zaradi ženske lepote vnogi jesu poginuli. Gašp II, 769; pod licem pravice pod (iz)likom pravde. B (s. v. praetextus); pred licem vsega ļudstva naočigled svih, javno. Moje [su] oči videle tvoje zveličeńe koje si pripravil pred licem vsega ļudstva. Evang 204; skončati / zbrisati iz lica zemļe, iz lica zemļe skončati / izbrisati nestati, izgubiti se; koga ukloniti. Odvergli smo zapovedi tvoje od keh si bil rekel da nas hote braniti od vseh neprijatelov ako je obderžavati budemo, ako li ne da nas neprijateli hote skončati iz lica zemļe. Kraj 397. Po vsi skoro latinski zemļi nepriatelstva i kervoločnosti razširjene vnoge plemenite ļudi … iz lica zemļe zevsema izbrisale jesu. Gašp II, 541. Potlam čez nekuliko stotinh leth bil je ves narod človečanski tak od pravice odstupil … da drugo ni bil vreden nego da se čisto iz lica zemļe izbriše. Krist blag II, 35; suditi poleg lica suditi o kome po vanjskom izgledu. Ja sem … ki serdca … pregledam … ne sudim poleg lica i kak se ļudem vidi. Kempiš 179; vu potu lica svojega vlastitim radom, mukotrpno. V znoju i pote obraza i lica tvojega hranil se ili jel budeš. Vram post A, 43. Pervi naši otci … bili su … zemļe delavci, koji vu potu lica svojega ńu obdelavali jesu. Gašp III, 169.
