adj. (sg. N m. lisičen, -čin, n. -o, f. -a, pl. A n. -a).
1. isto što lisičji. H (s. v. lajańe, lisičen), B (s. v. lisičen), J (s. v. vulpinarius).
2. lukav, prepreden, dvoličan; usp. lisičast. B (s. v. viscus … prilizavańe … lisične reči … čalarne reči). Krištuš Ježuš opomina nas … da priliznorečje ili lisična govoreńa i poniznosti zkazlivost iz sadov ńihoveh presudimo. Krist blag II, 73.
