| lugar | m (sg. N lugar, GA -a, pl. G -ov) čuvar šume, lugar (v. lug1). H (s. v. ), B (s. v. gruarius, saltuarius, sylvarius; čuvar, fošnar s uputom na lugar, lugar), J (s. v. silvanus), P (s. v. saltuarius 419). Lugarov je zagovoritel sv. Menraduš. Hiž kniž 53. Zvun jedineh lugarov … nigdo nima nikaj po šumah iskati. Danica (1840) 57. |
