| manenik | m (sg. N manenik, G -a, D -u) mahnitac, bjesomučnik; luda, glupan; usp. manenec, maneńak, maslak 2. Koteri reče bratu svojemu … norc ali manenik, dužen bude peklenih mok. Vram post A, 167 a. Manenik tak se za malo duguvańe zažge i raserdi, da je gotov človeka vbiti. Habd ad 868. |
