| maslakast | adj. (sg. N m. maslakast, mastlakast, n. maslakasto, G f. -e, D m. -omu, pl. N m. -i) mahnit, lud; bjesomučan, divlji; usp. maslačen, maslački, masļačen. J (s. v. cerritus … mahnit … maslakast). Serditomu ne zdravo jesti niti piti, to je takajše navada da od takvoga ļudi govore da je maslakaste nature. Mul šk 512. Bil [je] oduren serdcu momu, kajti je bil jeden maslakast i krivičen človek. Lovr ad 47. |
