| medgovoreńe | n (sg. N medgovoreńe, I -em) gl. im. od medgovoriti prekidanje tuđega govorenja i upadanje svojim govorom, upadica; usp. prekoseńe govoreńa s. v. govoreńe, medgovor, medsežeńe, presečeńe reči s. v. reč. B (s. v. interfatio, interlocutio, interpellatio), J (s. v. interpellatio … prekoseńe ali presečeńe govoreńa … medgovoreńe), X (s. v. pello). Kada gdo govori … velika je nečlovečnost našem medgovoreńem reč mu presekati. Čt kn 65. |
