Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

m (sg. NA mehen, G -hna, D -hnu, L mehenu, I -hnom).
1. mahovina; plijesan; usp. meh 5, mehen, mehlen¹. H (s. v. ), B (s. v.  bryon, calamochnus, emusco, muscia, muscor, muscosus;  mehen), J (s. v.   muscosus),  P (s. v.  muscus 497, musci coma interjecti commissuris … mehnom bertviti razkrečene … razsušene ali razbite vu ladjih sloge 497). Moos, mehen. Nem jez 41. Mehen … moraš dati z železnemi zubačami … van zdrapati. Danica (1840) 50. Nekak žalostno gledi praznu vu mehenu klupu. Domj kip 48.
2. bot. u svezi ~ na vode vrsta močvarne biljke,Ulva sp. B (s. v.  mehen 3).

m (sg. NA meheń, G -hńa, I -hńem Horv kal-b (1816) 35, St kol (1866) 128, -hńom Danica (1846) 140. isto što mehen 1. J (s. v.  emusco, muscus). Po starem drevju rad meheń raste. Danica (1844) 83.