adj. (sg. N m. mehkek, mehki, n. -o, f. -a, G m. n. -oga, m. -a, f. -e, D n. -omu, f. -e, A m. -ek, n. -o, f. -u, L m. -om, f. -e, -i, -oj, I m. n. -em, f. -um, pl. N m. -i, f. -e, G m. f. -eh, n. -ih, A m. f. -e, L n. -eh, f. -eh, -ih, I f. -emi; komp. sg. N m. mehkeši, -eji, n. -eje, G f. -eše, pl. N m. mehkejši, G f. -ešeh; superl. sg. L m. najmehkešem) mekan; usp. gingav, krhek 1. b, mefki, mehek, mehkeg, mek, mekahan, mekak, mekek, puhek, puhkek.
1.
a. koji nije tvrd; koji se uvija pod prstima; koji se savija. H (s. v. flaster od koga meso mehko postaje, mehkek), B (s. v. anatripsis … gladeńe tela z gingavemi i mehkemi rubci …i to se čini gda se kupice pripuščaju, apyrion … fela je jabuk granatskeh ili zernateh koščic sladkešeh i mehkešeh od drugeh … sladki sad z mehkemi koščicami, carnulentus, caseus … sir … mladi … mehki … friški sir, depsiticus, fiscellus … ļubitel mehkoga sira, lutesco, malacus, molusca, oricilla … mehko meso vuha od kojega rinčice ili menğuši vise … vuhnica, pluma; mekahan s uputom na mehkek, mehko), J (s. v. apinae, elentesco, fiscelus … ļubitel razpuznenca ali mehkoga drugoga sira, malacostracus), P (s. v. medulla 138). Na gingavih i mehkih ležali i spali jesu postelah. Vram post A, 19. Kakti mehkek vojsk, tak se na hudobe vgibļe. Habd ad 614. Kada sad jeden je žuhkek, kisel i tverd jošče, ter se postavi na seno: taki postaje sladek i mehkek. Gašp IV, 320. Budem videl je li [vu žaklu] vre mehkek štokfiš ali ni. Brez mat 90. Pahulice padaju, ni ih niti čut, da bu našem Božiču tih i mehkek put. Domj sunc 20.
b. koji se dade lako oblikovati, obrađivati. B (s. v. baptes, materia; drevo), J (s. v. alutarius). Boļe je iz mehka bora na tram drevje. Magd 15. Nekoje … drevo [je] mehko, rahlo. Lal vod 15. Lončar tlači mehku zemļu i iz ńe … izdelava vsakojačku posudu. St kol (1866) 213.
2. kašast, rijedak, razmočen; tekući. B (s. v. liquidus, liquo), J (s. v. liquidus, maceresco), X (s. v. liqueo). Doklam rana zevsema zaceli mora se końu mehka hrana davati, kakti smočeno poseje. Živinvrač 13.
3.
a. koji nema svoje kvalitete izražene u velikoj mjeri, blag, slab. B (s. v. apalon). Dal mi je … vina nekakvoga mehkoga napitek. Habd ad 723. Ako je na Martińe megleno, nadejaj se mehke zime. Danica (1847) 140.
b. koji nema kalcijevih i natrijevih soli (o vodi).Posušeno predivo naj se vu mehku vodu namoči. Danica (1844) 72.
4.
a. ugodan za nošenje (o odjeći od materijala dobre kvalitete).Koteri se vu mehke svite oblače v hižah kralevih jesu. Vram post A, 8. Da šta gledat jeste vun izešli? Jeda človeka mehkemi haļami oblečenoga? Evang 3. Oblačil [se je] vu mehke … oprave. Krist žit I, 61.
b. ugodan za ležanje (o postelji).Na gingavih i mehkih ležali i spali jesu postelah. Vram post A, 19. Navadil se je bil ov naš gost … na mehke posteļe ležati. Habd ad 313. Ti na mehki počivaš posteļi. Gašp III, 301. [Oblastnik] je zapovedal ńega položiti vu mehku posteļu. Krist žit I, 249.
c. lepršav poput svile (o kosi).H (s. v. lasi pervi mehki kteri ženam rugani vise).
5. koji pri dodiru daje osjećaj ugode; gladak, nježan (o koži).B (s. v. delicatus; riba mehke kore), J (s. v. aluta). Koža vu vremenu zdravja je vuhka i mehka. Lal vrač 30.
6.
a. osjećajan; nježan, blag, umiljat; usp. mehkosrčen. B (s. v. animus, relentesco, tenellulus), J (s. v. elentesco, malacus, mollis). Ako molitvu ńegvu vslišiš i mehkemi rečmi ńemu odgovoril budeš, budu ti sluge (pokorni)na vse dneve. Habd ad 281. Ļubav potrebuje jednu tihu, mehku i vu[go]dnu reč. Čt kn 7. Ti si dober takajše i mehkek. Lovr ad 58.
b. osjetljiv, nježan (o zdravlju).B (s. v. ).
7. krotak, popustljiv; slab, podložan. B (s. v. baro, cereus, delumbis, lenteo, lenis, mollesco), J (s. v. leniusculus … pritih … nakrotek … malo mehkek, lenis).
8.
a. raskalašen, razbludan; usp. mehkoputen, mehkotelni, mehkoten. B (s. v. cinaedus … nečistoga i mehkoga tela … kurvarie podložen). Sram naj nas obide denešni kerstčeniki zbog vašega mehkoga živleńa. Verh 209.
b. u im. službi: koji se spolno samozadovoljava. Meğ drugemi ki blaženstva Božjega ladali ne budu broji s. Pavel i mehke. Habd ad 678. [Greši] mehki koji sam sobum nečistu nasladnost ima, kada je zvunskem načinom zveršena. Mul šk 401.
9. u svezama
a. mehke pameti v. pamet.
b. bot. oreh ~ isto što mehkač. B (s. v. oreh drevo).
c. fon. mehkoga zgovarjańa slova likvidni glasovi (l, r, m, n ). B (s. v. liquidus); mehki skupglasniki nenapeti glasovi (n, l, r, v, j, b, d, g, z, ž, đ, dž ). Mehki skupglasniki imaju se vu izgovarjańu od tverdih dobro razlučiti Mehki su: b, d, v, j, g, z …. Prav pis 3.
d. med. mehko trepetańe žile slabo punjenje pulsa. Trepetańe iliti pulzuš žile razdeluje se na jako i gingavo, na tverdo i mehko. Lal vrač 25.
