adv. (mehko; komp. mehkeše) usp. meko.
1. blago, krotko; mlitavo; nejako, slabo. H (s. v. puhko), B (s. v. leniter, molliter; dobrolagodno, mehko … mehko spim, mehkočinim), J (s. v. molliter), X (s. v. mollis). »Y« kada z skupglasniki d, g, l, n dojde, svojega glasa naturalskoga jedno malo mehkeše odpusti … i kakti novi jeden … glas nastane. Pravop (1779) 20. Zoveju mene, toplo i mehko naj dojdem k njimi. Pav pop 5.
2.
a. lagano, lepršavo (o odijevanju).Gde ste vi vezda gingave gospodične … ktere se mehko i cifrasto opravļate. Habd zerc 255.
b. udobno, ugodno. Tam je tak mehko sred hlada. Domj sunc 27.
3. raskalašeno. Za ono kajti … trepčuč nogami mehko su hodile … plešive včinti hoče Gospodin verhunce glave kčeri Šionskeh. Habd ad 262. Gdo telo svoje mehko i prokšeno deržati podstupi se kada glava naša, Krištuš, tuliko podnaša? Gašp I, 94.
4. način da što ostane u polutekućem stanju (o jajima).Jajca … mehko kuhana i vmak zdrava jesu. Danica (1847) 136.
5. u svezama ~ (koga) hvaliti suzdržano hvaliti (koga).B (s. v. hvalim 7); ~ podstirati činiti da ležaj ne bude tvrd, neudoban. K počivańu i spańu [kuji] mehko podstirati se ima. Živinvrač 193; ~ spati spavati na mekanom, udobnom ležaju. B (s. v. ).
