f (sg. N meja, G -e, A -u, I -um, pl. G mej, -ih, A -e, L -ah) usp. krajina, meğa.
1. granica između dviju država, između dva područja, zemljišta, imanja; pogranično područje; usp. biliš 3, mejaš 2, mejašnik 2. H (s. v. ), B (s. v. botones … brežanki zemļe na mejah mesto kameńa mejaškoga, centurio … centuriare agros razstoniti ńive … po stotinah razlučiti i meje postaviti, circumscribo, determino, limen, limes, limitatio, praefinio, conterminus 3 … mejašnik … meja i razlučeńe jednoga od drugoga, prorsus … ravna proti izhodu meja, protermino, terminus; drevo, meja, meju postavļam, prekopam), J (s. v. confine, limes, limito … meje ali meğe postavļam … kraje razlučavam … razdelujem … meğim … mejašim, metarorius … k kotareńu … mereńu ali razdeleńu mej spadajuči), P (s. v. ager arcifininus 37), X (s. v. limes, terminus). Kaj i vi … rečete ki ste se navčili … pute zasedati, po lozah se skrivati i mejah. Habd ad 435. V Bošńe pako meja bude znovič Una. Mal isp III, 23. Po mejah sinokoše sadi, vsakojačko drevje za živi plot. Danica (1847) 143. Gospodska meja na jeden kraj, občinska meja na drugi kraj. Vör 28 a. fig. Ponizneje [su] z malemi ptičicami kraļici po mejah žitka i smerti mišļeńem obskakuvali. Habd ad 257.
2.
a. samostalno ili; u svezi gracka / gradska ~ kotar, županija; usp. gradomeğa, varmeğa. J (s. v. confine, terminus). Knez Januš Ručič Zagrebečke gratcke meje [je] vicešpan. Habd zerc 51. Tekeli obernul je vnoge grade, meje aliti knežie na svoju stran. Vitez raf 205.
b. područje, kraj općenito. B (s. v. regio).
3. ono što je završetak čega, rub. Vodam [je] zapovedal da se ne bi prek svojeh mejih razlevale. Ev 188.
