m (sg. N melinec, G -nca, L -ncu) dem. od melin; mlinac, mlinčić.
1. prema melin 1; usp. mlinec 2. B (s. v. melin 11). Margeta [ju je] onde … iz jednoga pustoga melinca … zazvala bila. VZA 1, 111.
2. mali ručni mlin za mljevenje kave, papra i sl.; usp. melin 1. b, melinček. B (s. v. melin 11). Drobno vu melincu zmeļi ali mužaru stuci. Birl 210.
