| moderc | m (sg. NA moderc, G -a, pl. G -ev, A -e) njem. Mieder; dio odjeće, steznik; usp. modrec 1, mojderc. B (s. v. anaboladium, vinctus; moderc ženski). Nektere [žene] tak tesne moderce čine napravļati da jedvaj zmed ńih dišu. Habd ad 1078. Delo iliti razlog zverhu škodljivosti ženskih modercev (Mieder) (naslov).Moderc 1. |
