| monarka | m (sg. N monarka, G -e, pl. N -e) isto što monarha. Oktavianuš Avguštuš cesar poglavnik i monarka rimski posta. Vram kron 17. Monarke operni zginuše cič toga, Garki, Ažiani žitka nesložnoga. Zrinski 164. Bil si … monarka zverhu vsega tebi stvorjejńa podložnoga, o najperveši otec Adam. Švag I, 309. |
