impf. (inf. mermrati, mrmrati; prez. sg. 2. mermram, 2. -aš, 3. -a, mrmra, pl. 1. mermramo, 2. -ate, 3. -aju; imperf. pl. 3. mermrahu; pridj. akt. sg. m. mrmral, n. mermralo, f. -a, pl. m. -i; ptc. prez. sg. A m. mermrajuči, n. -e, pl. A m. -e; pril. prez. mermrajuč) usp. morguvati, morgotati, mrguvati, mrmļati, mrńeğgati.
1. tiho i nerazgovijetno govoriti, mrmljati, mumljati. H (s. v. mermram), B (s. v. commurmuro, fremebundus, gannio, immurmuro, muginor, murmur, murmurillo, mussito; mermram, morgujem s uputom na mermram), J (s. v. commurmuro, murmuro, remurmuro, susurro), X (s. v. murmur). I kako pak mermrati začeše, drugoč ga opita gospon da mu oznani z kem govori. Nadaž 63. Zakaj mermraš? Rajši muči! Kal-a (1786) 46. Stara babica odide mermrajuč od ove nesrečne puce. Lovr derž 92. Ja sem samo mrmral. Velikov 75. fig. Nut naskorom vu zraku čuti je bilo vrage … ručeč, mermrajuč. Fuč 282.
2. (poluglasno)izražavati nezadovoljstvo, neslaganje; gunđati; buniti se. B (s. v. fremo, obmurmuro, obtrecto), J (s. v. indignor, obmurmuro, oppedo). Ništor ne morguje ali mermra proti Bogu ali proti drugim, niti se zgizdaj svoje dobrote. Vram post A, 54. Mermrali su proti ńim. Habd ad 687. Neki sude, neki kude, suprot ńemu mermraju. Citara 209. Lehko je mermrati na poglavare. Danica (1844) 82. Ako samo jeden kaj mrmrati … podstupi se, on za početnika punte držal se bude. Velikov 82. fig. Vnogi … v(e)sele se kajti z mestom skoro mermrajuči želudec zasititi bude slobodno. Gašp II, 46. Moram … v kuhińi pogledati ar mi vragometno po trbuhu mrmra. Brez diog 89.
3. brundati; režati i sl. (o životinjama).Medved počel je mermrati i kesiti se. Danica (1839) 47. Bik, videči sebe svezanoga, počel je mermrati. Danica (1844) 53.
4. izr. vu srcu mrmrati proti (čemu) osjećati neslaganje s čime, biti protiv čega. Negdo nekaj vu svojem sercu proti mojemu govorjeńu mermra. Zagr I, 127.
