adj. (sg. N m. mertev, mërtev, mertvi, mërtvi, mrtev, mrtvi, n. mertvo, mrtvo, f. mertva, mërtva, G m. mertva, -oga, mrtvog, -oga, n. mertvoga, f. -e, martve, D m. mertvomu, mrtvomu, n. mertvom, -em, A n. mrtvo, f. mertvu, I m. -em, mrtvim, pl. N m. mertvi, mrtvi, n. mertva, G m. -eh, mërtveh, mrtveh, n. mertvih, -eh, f. -ih, -eh, A m. -e, mrtve, n. mertva, I m. -emi, mrtvi, f. mertvemi) usp. mrtav.
1. koji je prestao živjeti, koji nije živ, koji je umro, mrtav; supr. živ. H (s. v. duše mertveh ļudi, mertev), B (s. v. busticetum … mërtva, bustirapus … mërtveh, celebritas 2 … mertvoga dneva obslužavańe, choraules monumentarii … šipuši… trumbetaši koi nad grobjem mërtveh puhali jesu i popevali, execo … izsekujem … koi su iz utrobe mertve matere izrezani, manna 2. … lepa duha ka iz mertveh tel ali grobov s. ļudih izhaja, morticinium, niger … mërtev, partus 2. … vutrobe sad … plod … mertvi sad vutrobe, phacos, pililudius, praemortuus, produco; mërtev, pokapam, porod), J (s. v. anatomia … na kotrige razrezańe tela mertvoga, mortuus), X (s. v. animus, mors). Izide Eufemianuš i poveda da je našel človeka mertvoga pod svojemi štengami. Habd zerc 148. Kada je dvojna je li dete živo ali mertvo, kak se mora reči? Mul šk 299. On je vnoga čuda včinil, med ostalemi je mertvu kčer kraļa obudil na živleńe. Krist ap 24. Z rokami … v kervavem drobu, z rokavi zaferknjeni, medikuš prekaple črevma martve žene. Krl 105.
2. koji se javlja neposredno pred smrt, samrtni, mrtvački. Letanie i molitve kemi se betežnik Bogu preporuča gda se z smertjum bori te se mertvem potom pobija. Kraj 365. Šavel na pol mertvemi rečmi je odgovoril: Gdo si gospone? Gašp I, 429.
3. koji nije prirodan, umjetni. Mrtvi su v knjigi cveti i dama na silhueti. Domj kraj 8.
4. koji nije istinski, pravi (o vjeri).Vera prez dobrih del je mertva. Mulih prod XI. Hočeš pako znati, o človek niščetni, da vera prez dobreh del je mertva. Verh 594.
5. beskoristan (o novcu).B (s. v. numus; penezi).
6. u kojem nema više vatre, ugašen. B (s. v. ogeń … 2. ogeń slab, mertev, vuglen), P (s. v. carbo 15). Tuliko [se] finoga praha od mertvoga vugļeńa primeša da čisto černa mast postane. Živinvrač 160.
7. koji više ne postoji, koji je prestao (o osjećajima).Ko vino tožna, otrovna, dišeča je mrtva ljubav, naša prošla sreča. Kov tisk 55.
8. u im. službi (sg. i pl.):mrtvi, mrtvac. B (s. v. asser … dreva ili drugi na kojeh se nose posteļe kakti drugi na kojeh mertve vu leseh v grob nose, catacumbae … cintoromi ili bolte … jame … rake za pokapańe mertveh tel vu zemļe na pravļene … budi vu cirkve ali zvana na prostoru, choraules, defunctus, feralia … pri Rimļaneh još poganineh be svetek vu kom su za mertve molili, manes, necya, parentalis, parento 2. … prodekujem nad mertvem, pililudius, progero, psychomantia), P (s. v. februa … dnevi očiščavańa i odrešeńa od grehov pri Rimļanih poganinih … i dnevi alduvov za duše mertvih 68), X (s. v. nifra). Kotere su miloserdi telovne? … Mertve ali mertvece pokopati. Vram post A, 160. Spominek vseh verneh mertveh. Mil vert XXXIII. Ovo telo … dojti hoče sudit žive i mrtve. Bel prop 73. Šakramenti mertveh zato se zovu kajti duhovnem načinom mertve na žitek obrača. Mul pos 980. On se je od mertveh gore stal. Krist žit I, 140. Broj mrtveh preglasi prebroječ teh tela. Henr 210. Tajnu tu zemlja si skriva samo bu mrtvi ju znal. Domj kraj 11.
9. u svezama a) bot. mrtva kopriva mrtvica, mrtva kopriva,Lamium sp. B (s. v. lamium; kopriva), P (s. v. lamium 610). Mertveh kopriv i jedno malo perpra postavi vu ranu. Danica (1840) 74; b) mesnati mrtvi meh trbuh leša. Čreva, prazna čreva, mesnati mertvi meh, zgibice, kotrige, herskavice, kosti. Krl 106; mrtva kost tvrda izraslina na tijelu pod kožom (o konju).Za mertvu kost zemi češnaka luka, stuci ga i verži na mertvu kost. Medik 15 a. Od mertve kosti zadńega kolena (naslov).Živinvrač 47; mrtva roža v. roža; mrtva voda voda stajaćica. B (s. v. voda … mertva ili netekuča); mrtvi seń / sen duboki san koji može potrajati i do nekoliko dana, obamrlost, mrtvilo, letargija; stanje duboke nesvijesti, koma; usp. beteg velikoga sna s. v. beteg, mrtelen sen s. v. mrtelen, mrtvečko spańe s. v. mrtvečki, mrtvilo 1, seńoboļa, smrtni seń s. v. smrtni. H (s. v. mertvi seń), B (s. v. lethargia … mertvi seń … vmertvilo … beteg velikoga sna gda za se ne zna … iz kojega negda i … manenia dohaja; mërtvilo … mertvi seń, seń … mertvi seń), J (s. v. lethargicus … mertvi seń imajuči … od sna nezbudļiv); mrtvo goščeńe karmine. Domaj pripraviju … jedno mrtvo goščeńe (Carmine). Građa 8, 421; mrtvo more more u kojem nema životinjskih ni biljnih organizama, u kojem je izumro živi svijet. B (s. v. morje 3); mrtvo telo mrtvac, leš. H (s. v. mertvo telo), B (s. v. busticetum, bustirapus; mërtev), J (s. v. anatomia, busticetum). Tobijaša … hvali ki … skrivajuči mertva tela s piaca noseči … v noči čkoma skrivene pokapaše z plačem. Vram post B, 209. Cirkvu Device Marie včinil je zidati v ke bi se i kraļi vugerski korunili i mertva ńihova tela zakapala. Habd zerc 460. Telo mertvo ńegovo zakopati se mora vu grobu i vu broj mertveh postaviti. Kerč najvr 7. Telo prez živļeńa je još kakti telo; kajti svoje bitstvo još ima ali je vendar mertvo telo. Verh 77.
10. izr. napol mrtev koji se jako loše osjeća, koji je jako bolestan; koji je na umoru. B (s. v. intermortuus; na pol), J (s. v. semimortuus). Tužni betežnik … ves bled napol mertev … dozove brata mlajšega. Gašp II, 93. Ja bi napol mertev opal. Velikov 67. Čul sem da jim je na jeden put velika težina došla i napol mrtvi na zemļu opali jesu. Brez diog 116.
