m (sg. N merviček, mërviček) dem. od mrva.
1. isto što mrvica 1. Nemam več kruha, nego samo za jednu šaku meļe i merviček oļa. Gašp III, 185. Vezda sem stoprav prav toplo oblečen. Nemre do mene ni merviček zraka. Hip 73.
2. u priložnoj upotrebi: isto što mrvo. B (s. v. tantillum; mervo), J (s. v. paulum). Merviček … ein Bischen. Krist gram 125.
