m (sg. N mužak, G -a, pl. N -i, G -ov, A -e).
1. isto što muž 2. H (s. v. ), B (s. v. plebs; mužak). Na … hruške … šesnajest ako ne več nesrečneh mužakov viselo je. Habd ad 190. Meštri, mužaki i drugi težaki vu kerčmah pijančuju. Mul pos 920. Na poļu harc med težaki, ar pastiri i mužaki karaju se. Kal-b (1806) 43.
2. grub i glup čovjek. B (s. v. incivilis). Ako … svoje pokoleńe stolmače, ne najdu v ńem mužakov, fačukov i drugeh malovredneh ļudi. Habd ad 244.
