| mudroznanec | m (sg. N mudroznanec, G -nca, D -ncu, pl. N -nci, G -ncev, D -ncem, A -nce) mudar čovjek; učen čovjek; filozof, mislilac, mudrac; usp. filožofuš, mudrac, mudroļub, mudroslovec. B (s. v. caelum 11. … samo troja nebesa vezdašńi filožofuši ili mudroznanci govore, chrysippus, disciplina, in, magus … muder človek … mudroznanec, philosophaster, philosophus, physicus, physiognomon … mudroznanec iz obraza naturu zpoznavajuči človečju, Plato, princeps, scepticus … philosophus scepticus … mudroznanec koi vnoga razmišļa … nikaj stalnoga ne zaglavja), J (s. v. magus, philosophus, sophus … muder človek …mudroznanec), P (s. v. jurisconsultus 744, philosophus 746). Poganinski mudroznanci pregovarali se jesu vu čemu pravi mir i mirovno živleńe se zaderžava. Mulih prod 152. Pravi naravski mudroznanec v copriji svoji z naravskemi načini poslužuje si. Lovr ker 74. |
