impf. i pf. (prez. sg. 1. muknem, 3. mukne; aor. sg. 3. muknu).
1. (za)šutjeti; usp. muknoti. J (s. v. conticesco), X (s. v. taceo … conticesco). Ostavi gerčkoga mudrost Liceuša i muknu pun rečih jezik Tuliuša. Jurj 13. Vsa družba mukom mukne. Rob I, 53. Kuliko dnevih pred Svečnicum slaviček poje, tuliko potlam mukne, ar hladno nadojde. St kol (1819) 94.
2. zanijemiti. J (s. v. obmutesco).
3. promuknuti. J (s. v. raucio).
