| nadaritel | m (sg. N nadaritel, D -u) darovatelj; usp. povračavec darov s. v. povračavec. B (s. v. remunerator; nadaritel), J (s. v. collator, remunerator … nadaritel … naplatitel … povračavec darov). Nadaritel dobreh, fantitel zleh [je Bog]. Vitk 172. |
