Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

n (sg. NA nadehneńe, DL -u, I -em, pl. NA -a, D -am, L -ih, I -i).
1. 
a. poticaj stvaralačkoga poleta, inspiracija. H (s. v.   ),  B (s. v.  inspiratio, praescriptum … narave navuk ali nadehneńe, spiro).
b. prožetost, obuzetost, ispuna osjećajem vjere, nadahnuće; usp. nadahneńe, nadeh, nadeha, nadehnejne, nadehnejńe, nadehnenje, nadehńeńe, nadihavańe 1. H (s. v. ), B J (s. v.   enthusiasmus).  Po svetoga duha nadehneńu [Marija je] sina Božjega prijela. Habd zerc 439. Ono isto vreme sveti Martin … ovu zapoved po božanskem nadehneńu prime. Gašp III, 226. Sveti Tomaš … je prosil da se ńemu odpre pokopališče, to se razme da to ni včińeno prez osebujnoga božanskoga nadehneńa. Krist žit I, 20.
2. uvlačenje zraka, udisanje; izdisanje, dah, disanje; usp. nadehnutje 2, nadihańe, nadihavańe 2. B (s. v.   adhalatio),  J (s. v.  afflamen, inhalatio, inspiramentum).
3. poticanje, podbadanje. B (s. v.   instinctus).
4. u svezi narave ~ prirodni zakon. B (s. v.   praescriptum).

n (sg. G nadehńeńa, A -e, L -u, I -em, pl. A -a, I -i) isto što nadehneńe 1. b. Sveti ńegov glas i zvańe [vnogi] ne čuju, a nadehńeńe ńegovo ne čute. Bel prop 99. Jeden nečisti mladenec … počel je misliti kak bi on onoga spovednika mogel od one gospe odlučiti … prez vražjega nadehńeńa on toga ni mogel niti znal kak vučiniti. Zagr IV, 24.