| nadsloga | f (sg. N nadsloga, A -u) osnovno počelo (oganj, zrak, nebo, zemlja ), temeljni element, tvar; usp. nadsložnost. B (s. v. ). One [ribe] temeļitu nadslogu svoju vodenu premeniti ne mogu, vu čistešem zraku ovde živeti neprikladne. Krizm raj 125. |
