impf. (inf. nagovarjati, nagovarjat; prez. sg. 1. nagovarjam, 2. -aš, 3. -a, pl. 3. -aju; imperf. sg. 3. nagovarjaše; pridj. akt. sg. m. nagovarjal, n. -o, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. nagovarjan, f. -a, n. -o; ptc. prez. sg. N m. nagovarjajuči, pl. G n. -eh, A m. -e; pril. prez. nagovarjajuč, -i) impf. od pf. nagovoriti; usp. nagovarati, nagovorjati, nasnubuvati, nukati, ponukavati, snubiti.
1. poticati, nagovarati. H (s. v. navračati), B (s. v. adhortor, capto … čalarno nagovarjam … mamim i bludim koga, exhortans, exhortatus, exhortor, hortor, perpello, solicito … skerbim se … skerb zavdajem … brinim se … nastojam … skerbno … verno prosim … nagovarjam … snubim; suadeo … nagovarjam … nagovoril sem … snubim … tolnač dajem … svetujem … vglavļujem, nagovarjajuči, nagovarjam, navračam), J (s. v. adhortor, auris, cohortor, exhortor, lenocinor … k ļubavi nagovarjam … vabim, malesvadus, persvadeo, solicito … skerbļivo prosim … nemirno nagovarjam), P (s. v. celcustes 987), X (s. v. hortor). Na to [je] vse svoje naslednike … Kristuš nagovarjal. Habd zerc 222. Prispodobnem načinom … otce i matere serdčeno nagovarjam … da detcu … na … navuk pošiļaju. Mul pos XII. Počel sem nagovarjat nekoje bolše dečake. Kurel gaju 106. fig. Niti hasen, niti oveh knig kratkoča pisati ne nagovarja. Habd ad 1015.
2. svjetovati, uvjeravati; propovijedati, zapovijedati; usp. svetuvati. B (s. v. consvadeo, persvadeo, protrepticus, suadeo), J (s. v. concionor … spravno i redno od jednoga dugovańa govorim … občinu vučim … nagovarjam … k puku govorim … prodikujem, concionabundus tisk. coacionabundus, jubeo, svadeo, svasorius), X (s. v. suadeo … persuadeo). Moliti za druge, ļubav bratinska nagovarja. Mul pos 491.
3. isto što snubiti 2. [Mladenec] se k rečene divojke povernu, zopet masnemi rečmi nagovarja. Habd zerc 266. David … odpravi … posle svoje da ńu naj nagovarjaju … za hižnu tovarušicu. Gašp I, 883. Priatel ńemu bogatu jednu pucu … je nagovarjal. Lovr ker 57.
